Naš kulturni dan se je začel, ko smo se 4. 10. 2018 točno ob 7.30 zjutraj  odpeljali izpred šole. Najprej smo bili namenjeni v Stično, kjer smo izvedeli veliko zanimivega o cistercijanskem samostanu in njegovem nastanku. Ogledali smo si znameniti križni hodnik in cerkev ter tipično baročno samostansko jedilnico in spoznali še marsikaj novega. Potem pa smo si šli ogledat muzej krščanstva, ki je zelo zanimiv, po njem pa nas je vodila zelo prijazna in simpatična vodička. Povedala nam je, kakšno je bilo in kakšno je še meniško življenje, kakšna so bila njihova oblačila ter delovne naloge. Pokazala nam je tudi mašne plašče za različne priložnosti v cerkvenem letu.

V samostanu so v 15. stoletju nastali tudi znameniti Stiški rokopisi. Ogledali smo si rekonstruirano delavnico srednjeveškega pisarja in pobliže spoznali njegov poklic. Imeli pa smo tudi delavnico kaligrafije  ̶  preizkušali smo se v lepopisju. Napisali smo svoja imena s posebnim pisalom, podobnim  našim nalivnikom.

Iz Stične smo se odpravili proti izviru reke Krke in videli, kje so bili posneti prizori iz Reke ljubezni, dobili smo kartice z avtogrami igralcev ter si zatem ogledali Krško jamo. Kapniki v njej so zelo posebnih oblik, npr. v obliki čarovnice ali psa. Bili so mi zelo všeč. Ravno ko smo se odpravljali ven iz jame, pa je ugasnila razsvetljava. Tako smo spoznali, kako je biti v popolni temi. Proti izhodu smo si svetili s telefoni. Gospodu vodiču smo se lepo zahvalili, naredili še nekaj fotografij in odšli na Raščico na Trubarjevo domačijo. Ko smo prispeli, smo zagledali 2 lepi starinski hiši in leseno mlinsko kolo. Lahko smo odšli v Trubarjevo kavarnico na čaj, saj smo imeli 10-minutno pavzo. V spominski sobi Primoža Trubarja nam je nato vodič predaval o Trubarju. Govoril je tako doživeto in prevzeto, kakor da bi tudi on sam živel v času reformacije. Izvedeli smo, kako in kje se je Trubar šolal, zakaj je bil tako močan kot osebnost, odkod se je sploh navzel protestantske miselnosti in zakaj je pobegnil na Nemško. Nenavadno je, da so se Slovenci, še zlasti tisti z Rašice, Trubarja, ki še na smrtni postelji ni prenehal z delom, nekaj časa zelo sramovali. Na koncu smo si ogledali še nekaj kopij Trubarjevih del.

Po zahvali vodiču je sledil le še odhod domov.

Ta ekskurzija mi je bila zelo všeč, saj sem se na njej veliko naučila.

 

Kaja Jug, 9. a

 

 

ROJSTVO SLOVENSKE PISANE BESEDE

V četrtek, 4. 10. 2018, smo učenci 9. razreda odšli na ekskurzijo v Stično, Krško jamo in na izvir reke Krke ter na Trubarjevo domačijo.

V Stični smo si ogledali muzej krščanstva in samostan, v katerem bivajo  cistercijanski menihi. V tem samostanu smo na videli faksimile Stiškega rokopisa in poslušali, kako zveni, če besedila iz njega preberemo – seveda za nas precej nerazumljivo. Nekaj smo izvedeli tudi o življenju menihov. Zelo mi je bila zanimiva delavnica kaligrafije po koncu ogleda samostana,  na kateri sem se kar dobro odrezala. V Stični smo še pojedli malico, ki smo jo imeli s sabo, potem pa se odpravili do izvira reke Krke in Krške jame.

Najprej nas je avtobus odpeljal do vasi Gradiček, potem pa smo še kakšnih 300 metrov pešačili in prišli do čudovitega izvira reke Krke in vhoda v jamo. Tam smo imeli vodiča, ki nam je povedal veliko zanimivih stvari, ki jih večina od nas še ni vedela. Zelo veliko smo izvedeli tudi o snemanju nadaljevanke Reka ljubezni, ki se snema v tistih krajih, in smo se tudi zapeljali mimo nekaterih snemalnih destinacij.

Po polurni vožnji z avtobusom smo prispeli na Trubarjevo domačijo. Tam smo šli v spominsko sobo, v kateri nam je tamkajšnji vodič zelo zanimivo in poenostavljeno povedal vse o Trubarju. Čeprav je njegov govor trajal nekoliko dlje, smo ga še vedno vsi z velikim zanimanjem poslušali.

Na Trubarjevi domačiji se je naša ekskurzija končala in tako smo se z novo usvojenim znanjem in v veselem razpoloženju vrnili domov.

 

Klara Potužák, 9. a