Obiskali smo avstrijsko Koroško

V torek, 28.5.2013, smo se devetarji, razredničarki in učiteljica nemščine odpravili na zaključno ekskurzijo na Koroško.

Proti Avstriji smo se odpravili skozi Karavanški predor. Na poti proti prvi postojanki smo dobili delovne liste, ki smo jih izpolnili z novo pridobljenimi informacijami. Najprej smo se ustavili v kraju Vrba, ki se nahaja na zahodni obali Vrbskega jezera, ki je tako veliko, da imaš občutek, kot da si na morju, ker so tam tudi turistične ladje, čolni, kopališča, razkošni hoteli …

Prvi vtisi so bili zelo prijetni, saj je vse zelo urejeno in čisto. Posedli smo se po klopeh in pomalicali  ter si ogledovali drage avtomobile, ki so bili parkirani pred hoteli.

Naša pot se je nadaljevala do kraja Otok. Tam smo si ogledali čudovito romarsko cerkev, kjer naj bi nastali Brižinski spomeniki. Nato smo se odpravili proti Gosposvetskemu polju in si ogledali Vojvodski prestol, kjer so ustoličevali karantanske kneze, in nato še znamenito romarsko cerkev Gospe Svete. Tam smo še enkrat malicali in se odpravili v Celovec. Najprej smo si ogledali mestno hišo. Tam v veliki,  z deželnimi grbi poslikani dvorani, hranijo Knežji kamen, ki je še eden od pomembnih znamenj obstoja Slovencev na tem področju.  Sledil je Novi trg, kjer stojita kipa cesarice Marije Terezije in velikega zmaja. Potem pa smo prehodili še Stari trg, kjer stoji kužni steber, ki je bil postavljen takrat,  ko so v mestu premagali kugo. Videli smo tudi kip možica z Vrbskega jezera, ki predstavlja figuro iz pripovedke o nastanku jezera.

Nato pa je napočila ena ura prostega ogleda Celovca, a smo se večinoma vsi odpravili v McDonald’s na kosilo. Potem je ostalo še nekaj česa, ki smo ga porabili za pohajkovanje po trgovinah in se odpravili na sladoled.

Ostal pa nam je še en kraj za ogled, in sicer Minimundus. Tam smo si ogledali makete več kot 150 različnih svetovno znanih zgradb, od tega tri slovenske. Vsi  se bomo najbolj spominjali napisa Hollywood, kjer smo se tudi slikali.

Ker pa je bil dokaj soparen in vroč dan, smo si ob vodometu privoščili hladno osvežitev. Ob pol šestih pa smo se odpravili do avtobusa in se odpeljali proti domu. Vračali smo se čez mejni prelaz Ljubelj. To je bila naša zadnja osnovnošolska ekskurzija  in si jo bomo zagotovo zapomnili za vedno.

 

                                                                                                         Nina Hribljan, 9. a

Fotoutrinke z ekskurzije si lahko ogledate TUKAJ