OBISK TRUBARJEVE DOMAČIJE
V petek, 6. 10., smo si devetošolci z učiteljicama Metodo Debevc in Mojco Podobnikar ogledali domačijo Primoža Trubarja. Na domačiji nam je najprej zelo učen gospod predaval o Trubarjevem življenju. Bilo je zanimivo in veliko novega smo izvedeli. V hiši smo si tudi ogledali zbirko Trubarjevih knjig in nekaj njegovih kipov.
Čez nekaj časa sm
o si šli v drugo hišo ogledat knjigoveško delavnico. Pokazali so nam tudi, kako je bil v Trubarjevem času oblečen in opremljen pisar. Sošolec Aljaž je poskusil tudi pisati v gotici, a je bilo zelo težko. Potem pa nam je neka gospodična pokazala, kako so v starih časih delali oz. vezali knjige. Po delavnici smo še malicali in se nato odpravili nazaj v šolo. V šoli smo si tudi ogledali del filma o Trubarju. In tako se je naš ogled Trubarjeve domačije zaključil.
Nik Istenič, 9. a
TRUBARJEVA SPOMINSKA SOBA
V petek, 6. 10. 2017, smo učenci 9. a razreda obiskali Trubarjevo domačijo na Raščici. Kmalu po prihodu smo se odpravili v Trubarjevo spominsko sobo.
Soba je bogato opremljena s predmeti, ki spominjajo na Primoža Trubarja. Stene so pobarvane temno rjavo, popisane in poslikane z njegovim življenjepisom in slikami iz krajev, v katerih je bival. Na steni je natisnjena prva stran Katekizma in portret velikega Primoža Trubarja. Na oknih stavbe so vitraži. Na njih so naslikane pomembne osebe iz Trubarjevega življenja. V vitrinah so bila razstavljena njegova dela in doprsni kip. Vodič je pripovedoval o Trubarjevem življenju in njegovih delih. Pripovedoval nam je, da se je Primož Trubar tekom življenja soočil s številnimi nevarnostmi, ki jih je preživel. Preživel je tudi takrat zelo razširjeno bolezen, kugo. Doživel je 78 let, kar je bilo zelo veliko za 16. stoletje, v katerem je živel. V dvanajstem letu starosti je za vedno zapustil dom in se začel šolati na Reki na Hrvaškem. Ta čas so se v Evropi dogajale dinamične spremembe, tudi protestantizem. Šolanje na Reki je močno vplivalo nanj kot osebo in na njegovo nadaljnje življenje. V najstniških letih se je šolal v Salzburgu, kjer je dobil dobre temelje za šolanje v višjih šolah. Po končanem šolanju se je odpravil v Trst, kjer je bival v palači škofa Petra Bonoma. V Trstu je tudi osvojil ideje o pravičnejši reformirani cerkvi.
Trubarjeva soba nazorno prikaže Trubarja kot osebnost in njegovo delo, ki je zelo pomembno za Slovence. Spoznali smo, kdo nas je prvi poimenoval za Slovence in kdo je napisal prvi dve slovenski tiskani knjigi.
Ko je vodič prenehal s pripovedovanjem o življenju Primoža Trubarja, smo se odpravili v knjigoveško delavnico, v kateri smo si ogledali ročno izdelavo knjige.
Nik Jakob Kogej, 9. a
OBISK KNJIGOVEŠKE DELAVNICE
V petek, 6. 10. 2017, smo odšli na Trubarjevo domačijo v Rašico, kjer smo si poleg razstave o Primožu Trubarju ogledali tudi knjigoveško delavnico. Gospodična, ki nam je kasneje prikazala postopek izdelave knjige, nam je najprej predstavila tradicionalna srednjeveška oblačila, izdelana iz lanu. Zraven so spadali tudi čevlji z zavito konico, ki so bili tedaj pokazatelji premožnosti. Bolj kot je bila konica dolga, bogatejši je bil lastnik čevljev.
Naš sošolec se je tudi preizkusil v poklicu pisarja. Pisal je v gotici, z gosjim peresom, na pergament. Ugotovil je, da je bilo pisanje zelo naporno in da je pisar moral biti zelo natančen in zbran pri svojem delu.
Nato smo si ogledali izdelavo knjige po starem. Knjige so vezali v knjigoveznicah. Knjigovezi so dobili že natisnjene knjižne strani, ki so jih morali nato zvezati v knjigo. Vezali so jih na dva načina: s pomočjo sukanca, kasneje pa tudi s pomočjo lepila. Ko so zvezali knjižni blok, so morali narediti še platnice. Največkrat so bile iz usnja in okrašene z zlatim potiskom. Ko so končali z izdelovanjem knjige in so bile platnice nalepljene na blok, so knjigo za 8-10 ur postavili v stiskalnico, da se je lepilo dobro posušilo.
Ogledali smo si tudi nekaj zelo majhnih knjig, ki jih izdelujejo na Trubarjevi domačiji. Najmanjšo miniaturno knjigo so izdelali v Rusiji in je tanka kot las. Izdelali so jo posebej za Guinnessovo knjigo rekordov.
Zala Stražišar in Klei Nagode, 9. a
