V Lipici živi deklica Mimi. Stara je deset let. Ima mamo, oče pa je skrivnostno izginil, ko je bila Mimi stara dve leti. Mimi in njena mama imata doma veliko konj. Mimina najljubša kobila je Lilija.
Bližal se je večer in Mimi je odšla spat. Naslednje jutro se je zbudila. Imela je čuden občutek – kot da bi se premikala. Ko je bolje pogledala, je videla, da je na konju, ki je bil podoben Liliji, le da je imel krila. Konj je spregovoril in ji povedal, da je njegovo ime Lilija. Mimi ni mogla verjeti svojim očem: prvič zaradi letečega konja in drugič zato, ker je pred seboj zagledala deželo Konjetajo. Lilijo je vprašala, zakaj gresta v Konjetajo. Odgovorila ji je, da je to Mimina zadnja možnost, da najde in reši očeta, ki je ujetnik velikana Rombobomba.
Medtem sta Lilija in Mimi prispeli v Konjetajo. Tam so ju prijazno sprejeli leteči konji. Mimi jih je vprašala, kje lahko najde očeta. Lilija je rekla, da jo bo peljala do velikanov, naprej pa bo morala sama. Tako se je tudi zgodilo. Mimi je prišla do ograje, ki je mejila Konjetajo in Svet velikanov. Na vhodu so stali stražarji. Mimi je vedela, da jo ne smejo videti, drugače jo bodo odpeljali v zapor. Na srečo je Mimi našla majhno luknjo v ograji, skozi katero je zlezla, ne da bi jo velikani videli. Vsaj tako je mislila. Ko je bila že prepričana, da je na varnem, jo je sam kralj Rombombomb zgrabil in jo hotel odpeljati v ječo, a je v zadnjem hipu priletela Lilija in kralju odtrgala ključe, ki jih je imel okoli vratu. Nato je Rombombomb spustil Mimi in hotel dobiti ključe nazaj, a Lilija je poletela in ključe odnesla s seboj.
Medtem je Mimi že odšla do ječ. Tudi tam sta bila stražarja. Da bi ju odgnala, je glasno zakričala. Stražarja sta se najprej ustrašila in Mimi je hitro odšla do kletk, a sta stražarja opazila njeno namero in jo zgrabila. Tako je tudi Mimi pristala v ječi. Premišljevala je, kako bi rešila sebe in druge jetnike.
Nenadoma je do njene kletke priletelo papirnato letalo, na katerem je pisalo, da se velikani na smrt bojijo miši ter da naj prikliče Lilijo tako, da z nogami tolikokrat udari ob tla, kolikor črk ima Lilijino ime. Mimi je v kotu ječe našla eno miš in jo vrgla pred stražarja. Oba sta se tako ustrašila, da sta poskočila, se zaletela drug v drugega in padla v nezavest. Medtem je Mimi priklicala Lilijo, ki je imela ključe od ječe, ki jih je dala Mimi, da je rešila sebe in druge. Med zaporniki je prepoznala svojega očeta. Povedal ji je, da ji je letalo s sporočilom poslal on. Dolgo sta se objemala, nato pa so morali oditi. Stražarja se še nista zbudila, a kralj jih ni pustil mimo. Lilija je poklicala še druge leteče konje, ki so takoj prileteli. Mimi, njen oče in drugi so se posedli nanje. Odleteli so čez kralja Rombombona v deželo Konjetajo. Tam so jih preostali leteči konji že težko pričakovali. Priredili so zabavo, a Mimi in njen oče sta morala oditi. Poslovila sta se, zahvalila in kar naenkrat ju ni bilo več.
Mimi se je zbudila. Bila je v svoji sobi in bilo je jutro. Ni vedela, ali so bile to samo sanje ali pa je bilo vse res. A ko je zaslišala veseli mamin krik, je vedela, da niso bile sanje.
Lara Istenič, 6. b