Na Švedsko smo odpotovali v soboto, 7. septembra, zgodaj zjutraj izpred šole. Avtobus nas je odpeljal do letališča Treviso v Italiji, od koder smo dve uri leteli do letališča Stockholm Skavsta na Švedskem. Od tam smo rabili še približno dve uri in pol do mesteca Norrtälje. Tam smo se pred šolo prvič srečali s švedskimi vrstniki. Njihov razrednik nas je lepo pozdravil in nas predal našim gostiteljem. Jaz sem stanoval pri Simonu. Tako smo se razšli vsak k svoji družini, kjer smo imeli večerjo in prosti čas, da se spoznamo.
Naslednje jutro smo se ob desetih dobili pred šolo. Skupaj smo odšli na ogled Norrtälja, ki ga je vodil švedski razrednik Stellan. Večinoma so bili posebej Slovenci in Švedi, kajti vsi smo se počutili še nekoliko nelagodno. Nekateri, kot sva Luka Zalar in jaz, pa smo se vendarle družili in pogovarjali z njimi ter jih celo učili slovenskega jezika. Po končanem ogledu smo odšli na plažo, kjer nam je Stellan pripravil malico, nekateri pa so se šli tudi kopat. Po končanem počitku smo se počasi odpravili nazaj proti šoli, kjer so nas prevzele naše družine ter nas odpeljale domov ali pa smo še malce pohajali po mestu. Ko smo prišli domov, smo imeli večerjo. Kasneje smo se dobili s prijatelji ter odšli na nogometno igrišče, kjer smo igrali nogomet, dokler si Lara ni zvila gležnja in nas je jezna učiteljica nagnala domov.
Za naslednji dan je bil planiran izlet v Stockholm, tako da smo se že ob 8. uri dobili na avtobusni postaji, od koder smo se skoraj eno uro vozili do Stockholma. Tam smo s podzemno železnico odpotovali do morskega obrežja, kjer je tudi kraljeva palača. Hodili smo ob vodi ter si ogledovali mesto. Ko smo prišli do kraljeve palače, smo nekaj časa postali ter si jo ogledovali in fotografirali. Potem smo odšli tudi po trgovinah, kjer smo si kupili kakšne spominke, majice, kape,… V Norrtälje smo se vrnili okrog 16. ure. Tisti dan smo imeli skupno večerjo v šoli, ki pa je bila šele ob 18. uri, tako da smo imeli do takrat še dve uri časa. Večina se jih je odšla domov stuširat in preobleč, jaz in še nekateri drugi pa smo odšli v park, kjer smo bili uro in pol, dokler nismo šli proti šoli. Za večerjo so nam pripravili nekaj značilnih švedskih jedi. Po večerji smo imeli še igro vlečenja vrvi Švedi proti Slovencem. Ko je bilo konec, smo s prijatelji odšli še malo po mestu, kjer smo se pogovarjali in se skupaj zabavali. Preden sva s Simonom šla domov, sva se ustavila še pri Lukasu (Lukov in Deanov gostitelj), kjer smo odigrali nekaj iger nogometne video igrice Fife na Xboxu.
Predzadnji dan so nas Švedi odpeljali v zaliv Baltskega morja, kjer se nas je večina kopala v neslanem in hladnem morju. Tisti dan tudi ni bilo najlepše vreme, kajti kar precej je pihalo. Kasneje smo tudi splezali na nekaj skal, od koder je bil lep razgled na morje in zaliv. Stellan nam je tudi plačal sladoled, mi pa smo lahko šli v trgovino ter zapravili še tiste zadnje švedske krone, ki so nam ostale. Tokrat smo se v Norrtälje vrnili pozneje kot prejšnje dni. Simon, Lukas, Dean, Luka in jaz smo še zadnjič šli na nogometno igrišče. S Simonom sva se vrnila domov ob 19. uri, pojedla večerjo, se stuširala ter odšla za eno uro k Lukasu igrati Fifo.
Zadnji dan smo imeli v šoli skupinsko delo, in sicer napisati pesem v slovenskem in švedskem jeziku ter jo kasneje predstaviti vsak v tujem jeziku. Pri tem smo drug drugemu pomagali pri izgovarjanju besed. Potem smo imeli še zadnjič malico na Švedskem. Ko smo pojedli, smo vsi skupaj odšli pred šolo, kjer nas je že čakal avtobus. To je bil za vse najbolj žalosten trenutek našega bivanja na Švedskem. Še zadnjič smo se poslovili in se objeli, nekateri tudi v solzah. Ob 11. uri smo zapustili Norrtälje, mahajoč našim švedskim prijateljem. Na letališče smo pripeli uro pred vzletom, ki je bil ob pol treh. Ko se je letalo dvignilo od tal, se je torej končalo naše potovanje po Švedskem. Na letalu smo s zamotili s poslušanjem glasbe, spanjem ali pa strmenjem v brezmejno belino oblakov. Ko smo pristali v Trevisu, nas je že čakal avtobus, da nas odpelje domov. Na Rakek smo se po prekrasnih petih dneh vrnili ob 20. uri.
Na Švedskem smo se imeli zares odlično. Nekateri smo tudi obljubili, da se še kdaj vrnemo v Norrtälje. Dobili smo veliko novih prijateljev. Naučili smo se tudi nekaterih njihovih besed, kot so »Tja (Živijo)«, »Hejdå (Adijo)«, »Jag är (Jaz sem)«,… Če bi lahko, bi tam ostal še kakšen mesec ali več.
Matevž Kožman, 9.b