Četrtek, 16.10. 2014, smo si izbrali za vključitev v ENO – Drevesijado oziroma v tekmovanje šol v sajenju dreves, ki poteka po celem svetu. ENO je kratica za Environment online organizacijo, katere namen je, da bo do leta 2017 s pomočjo interneta po celem svetu zasadila 100 milijonov dreves.
V začetku letošnjega leta je predvsem na Notranjskem žled uničil skoraj 40% gozda in posekanih je bilo več milijonov kubičnih metrov lesa. Na naši šoli smo se zato odločili, da se pridružimo projektu ENO Drevesijada.
Zasaditev dreves v okolici šole ima simboličen in vzgojni pomen. Na simbolni ravni nam akcija predstavlja novo upanje, nov začetek po naravni nesreči; na vzgojni ravni pa želimo vam, otrokom, pokazati, kako pomembna je povezanost z naravo in zaradi sobivanja z njo tudi pomembnost odgovornega ravnanja z drevesi. Človek je les uporabljal že od nekdaj za ogrevanje in kurjavo, pridobivanje oglja, gradnjo bivališč in iz njega oblikoval uporabne predmete. Leseni predmeti nas obdajajo skoraj na vsakem koraku: stoli, mize, omare, klopi; v kuhinji razni kuhinjski pripomočki in v sobah: postelje, pisalne mize in omare. Drevesa so tudi življenjski prostor raznolikim organizmom, pticam, žuželkam in živalim. Drevesa so s svojimi plodovi tudi vir hrane ljudem in živalim. Ko pa začne drevo razpadati, se zaradi velike količine akumulirane organske snovi kot vira prehrane, pestrost organizmov še močno poveča.
Drevesa s svojimi globokimi koreninami zadržujejo zemljo in preprečujejo erozijo tal, s krošnjami pa poskrbijo za bogato senco ali zavetje pred vetrom in dežjem mnogim pticam in malim živalim. Listne celice vsebujejo klorofil – listno zelenilo, ki je nujno za proces fotosinteze, saj prestreza sončno svetlobo in z njeno pomočjo iz ogljikovega dioksida in vode sintetizira organske snovi in kisik. Rečemo lahko, da si sama pridelajo hrano za rast in razvoj, ob tem pa sproščajo kisik, ki ga nujno potrebujemo za dihanje. Verjetno ste že slišali, da so Amazonski pragozdovi pljuča našega planeta. Čistost zraka je odvisna tudi od dreves. Slovenija ima približno 50% gozdov, kar omogoča boljšo kvaliteto zraka. Mi pa si moramo prizadevati, da bo tako ostalo tudi v prihodnosti.
S skupnimi močmi smo zasadili 172 sadik bukve in 1 lipo na šoli Rakek ter 1 brezo na podružnični šoli na Uncu.
Pri OPZ in MPZ so bili ustvarjalni in so sami ob pomoči mentorice Katje S. Zafred sestavili besedilo pesmi Naše drevo.
Naše drevo
Oj, to malo zdaj drevo
nekoč visoko zrastlo bo,
v tvoji krošnji bo veselo,
mladih kosov žvrgolelo
Rasti, rasti, mi drevo
in mi delaj hladno senčico,
rasti, rasti, mi drevo
in privabi k sebi ptičico.
Mi otroci bomo s tabo,
vedno zate poskrbeli,
v tvoji senčici sedeli
in se s tabo fino imeli.
Malce smo tudi pobrskali po literaturi in našli dve pesmi o drevesih.
Niko Grafenauer: Drevesa
Drevesa so obuta v travo
in s krošnjo pokrita čez glavo.
Noša je lepa, le to je slabo,
da te ne vidijo niti za ped pred sabo.
Tako stoje v parku noč in dan
in sploh ne gredo več stran.
Po svetu bi rada odpotovala,
pa so se zbala:
Tu cesta, tam cesta –
saj se ne upajo zganiti z mesta.
Vojan T. Arhar: Drevo
Iz semena sem nastalo,
korenine v tla pognalo,
v sonce zrem kot vrtna roža,
veter mojo krošnjo boža.
Senco dajem, hlad, zavetje
mnogih ptic poslušam petje,
tebe, človek, prosim nekaj:
ah, nikar me ne posekaj!