Lani poleti smo pri babici imeli požar. K sreči je pogorela le kuhinja. Vse se je začelo takole:
Babi in dedi sta z mojo sestro odšla na kratko potovanje. Odšli so sredi noči. Ker sta pozabila zakleniti garažo, sta prosila očka, naj jo zaklene. Bil je deževen dan, zato je na to malo pozabil. Zvečer je odšel zaklenit garažo in je zavohal dim. Hitro je odšel pogledat, kaj se je zgodilo. Videl je, da je bil v kuhinji požar. Ogenj je ugasnil sam, saj je v prostoru zmanjkalo kisika. K sreči sta babi in dedi prej zaprla vsa okna in vrata kuhinje. Hitro smo poklicali gasilce, naj preverijo, če še kje tli. Pa ni. Očka je odklopil vso elektriko v hiši, da ne bi prišlo še do kakšnega kratkega stika.
Naslednji dan smo začeli pospravljati in čistiti. Nekaj omaric je čisto zoglenelo, iz njih se je vsula na tla vsa posoda, na kateri so se nabrale saje. Kozarci so popokali, krožniki so se razbili, posoda in krpe pa so bile čisto črne od saj. Vrata so bila ožgana, saje pa so segle tudi na steno hodnika. Na tleh je bilo tudi veliko vode, saj so se stare cevi stopile in je iz njih začela teči voda. Strop je bil čisto črn, omet je odpadal. Zbrali smo se vsi sorodniki in začeli prenavljati kuhinjo, saj je bila stara popolnoma uničena. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil vzrok požara samovžig v pomivalnem stroju. Stroj sicer ni deloval, bil pa je priključen na električno napeljavo.
Babice in dedija nismo obvestili o nesreči, saj bi imela uničene počitnice, domov pa tako ne bi mogla. Ker je čas hitro mineval, sta jih oči in teta kmalu odšla iskat v Ljubljano. Najprej sta bila seveda popolnoma zmedena, ko pa sta videla, da prenova že poteka in da smo brez njiju že veliko uredili, sta se kmalu sprijaznila s požarom. Na hodniku sta si uredila zasilno kuhinjo, kjer sta si kaj pogrela in skuhala kavo, na kosilo pa sta hodila k nam.
Ob koncu poletnih počitnic smo končno zaključili z delom. Vsak je pomagal po svojih močeh. Te počitnice so bile precej delavne, a hkrati tudi razburljive. Meni je bilo najbolj všeč, da sem se lahko veliko več kot po navadi družila z bratranci in sestričnami. Ker pa moramo na vsako prigodo pogledati s svetle plati, imata babi in dedi novo kuhinjo, ki je sicer ne bi nikoli imela.
Meni se je požar zdel strašen. Nisem vedela, da se to lahko zgodi vsakemu. Niti predstavljala si nisem, kakšne so posledice. Vedno sem mislila, da se to lahko zgodi le nekomu daleč proč. Včasih se mi je zdelo celo smešno, ko sta nas starša za kratek čas same pustila doma in rekla, naj pazimo, da ne zažgemo hiše. Starejši so se veliko pogovarjali o tem, da sta babi in dedi še pravočasno odšla z doma, da se ni kaj hudega zgodilo še njima.
Neža Jelinčič, 7. b