Predbožični čas je čas veselja in zabave; čas, ko se vse okrašuje z raznimi okraski in lučkami. Ampak družina Rodman na letošnje božične praznike nima tako veselega in bleščečega spomina.
Rodmanovi so tudi to leto, kot večina družin, postavili in okrasili božično drevesce. To je vsej družini v neznansko veselje. Že zgodaj v decembru sta šla oče in sin v gozd izbrat primerno smreko za božično drevesce. Našla sta majhno, košato smrečico, jo podrla in odnesla domov. Nanjo so dali veliko okraskov in tudi veliko raznobarvnih, toda starejših lučk. Pod njo so postavili tudi zelo lepe jaslice in tudi na njih ni manjkalo lučk in drugih svetlobnih efektov. Radi imajo tudi, da se njihovi okraski dobro vidijo, zato imajo lučke na drevesu prižgane ves veseli december in še tudi prvo polovico januarja.
Nekega decembrskega večera sta starša odšla na predbožično zabavo k prijateljem, otroka pa sta bila takrat na obisku pri babici. Dve uri za tem so se lučke zaradi zelo dolgega gorenja začele segrevati tako močno, da je tudi božično drevesce zagorelo. Malo kasneje se je požar razširil na bližnjo mizo in tudi na adventni venček, ki je bil na njej. K sreči je sosedov malček, ki je bil star že skoraj 5 let, opazil ogenj in takoj stekel k mami rekoč:˝Mami, mami, sosedovi imajo doma kles.˝ Mami se je to sicer zdelo čudno, a se za otrokove besede ni zmenila in je malčka poslala stran. ˝Ampak mami,˝ je vztrajal, ˝les imajo kles.˝ Mama mu je zatrjevala, da sosedovi nimajo kresa, ker jih sploh ni doma. ˝Poglej skozi okno,˝ malček ni dal miru, ˝poglej, poglej, poglej!˝ Mama se je končno vdala:˝No, prav, pogledala bom ta tvoj kres.˝ In res je pogledala skozi okno in videla požar. Zelo se je prestrašila in nemudoma obvestila center za obveščanje, od koder so obvestili njim najbližjo gasilsko postajo. Soseda je takoj za tem poklicala Rodmanova. Ko sta slišala, kaj se je zgodilo, sta se zelo prestrašila, takoj zapustila zabavo in se odpeljala domov.
Medtem so pogumni gasilci že prišli na kraj požara. Sosedje so z oken gledali, kako so šli v hišo. Gasilci so videli, da požar prihaja iz dnevne sobe, zato so takoj stekli tja. Urno so začeli z gašenjem, dva od njih pa sta šla pogledat, če je še kdo ujet v hiši. In res sta našla mačko in pa terarij z mlečno kačico. Obe živali sta hitro odnesla ven na zrak. Ostali gasilci so še zmeraj gasili požar v dnevni sobi. Pogasili so že smrečico, malo težje pa je bilo pogasiti mizo, ampak to za njih ni bil nikakršen problem, zato so z gašenjem hitro končali in se odpravili iz hiše. Zunaj pa je bila uboga mačka še zmeraj v šoku in je tekala od enega pa do drugega še kar nekaj časa. Malo za tem so prišli Rodmanovi. Bili so zelo prestrašeni in zaskrbljeni, ampak ko so videli , da je neustrašnim gasilcem uspelo in da ni velike škode ter da so rešili njihovo mačko in kačico, so bili pomirjeni. Skupaj s sosedi so v zahvalo gasilcem priredili dobro večerjo in nanjo povabili tudi njih. Zelo radi so se je udeležil in se pogovarjali še dobro uro, nato so morali iti.
Zahvaljujoč gasilcem pri Rodmanovih ni bilo veliko škode. Morali so le prebeliti stene, kupiti novo mizo in si priskrbeti novo božično drevo. Zdaj bodo bolj previdni z lučkami in božičnimi okraski.
Tilen Švigelj, 7. a