MOJ DOM VČERAJ, DANES, JUTRI
Vse lahko kupiš.
Poglej v reklame: zelo tanka televizija, udoben kavč, lepa kuhinja, moderno pohištvo, … To se nam zdi samoumevno; o tem sploh ne razmišljamo. Ko se neka stvar poškoduje, jo lahko zamenjamo, enostavno kupimo novo.
Nečesa pa ne moremo kar zamenjati – svoje domovine in svojega doma. Dom je tam, kjer je srce, kar pomeni, da je tvoj dom prav tam, kjer imaš svoje prijatelje, družino in lepe spomine. Zato ni lahko oditi od doma in se tja nikoli več vrniti.
Vsak dan k nam prihaja vedno več beguncev. Po svetu je veliko vojn in vsi ti ljudje so morali zapustiti svoj dom in svojo domovino. Ob teh dogodkih sem razmišljala, kako bi bilo, če ne bi imela več svoje sobe. Včasih prav nehvaležno nergam, kako majhna je moja soba, da mi barva pohištva ni več všeč in kako lepo bi bilo gledati televizijo s svoje postelje. Ti ljudje pa so zapustili vse, kar so imeli in kar so poznali. Mislim, da za to potrebuješ veliko poguma.
Veliko naših mladih se je prisiljeno preseliti v druge države Evrope, saj v Sloveniji ne dobijo službe. Sliši se zelo preprosto: vzameš nekaj kovčkov, najameš stanovanje, poiščeš službo in se preseliš v tujo državo. Ampak sploh ni tako. Kmalu ugotoviš, da tam ne prodajajo slovenske hrane za vsakim vogalom, praznikov ne praznujejo tako, kot doma, z nikomer se ne moreš pogovarjati v svojem maternem jeziku, … Vse to pa začneš kmalu močno pogrešati.
Nekaj naših znancev se je preselilo v tujino zaradi službe in sčasoma so si tam ustvarili dom. Najbolj jih veseli, ko praznike praznujejo z drugimi Slovenci ali pa pri njih diši po tradicionalni slovenski hrani. Ko se pogovarjamo z njimi, včasih navdušeno povedo, da so v neki trgovini našli klobase, podobne slovenskim, ali pa da jim na štedilniku pravkar vre ričet.
Šele če zapustimo svojo domovino, se zavemo, kako pomembne so malenkosti, ki jih ne moreš najti prav nikjer drugod. V svoj dom si vedno želimo prinesti tisto, česar smo navajeni iz mladosti, pa naj živimo v Moskvi, Amsterdamu, Dublinu ali kjerkoli drugje. Tako se počutimo bolj domače, četudi je naša prava domovina tisoče kilometrov stran.
Vsega se vendarle ne da kupiti.
Zala Jelinčič
VČERAJ – DANES – JUTRI
Včeraj – svetlo in veselo.
Danes – vsakdanjih misli delo.
Jutri – neprebrano, celo.
Včeraj se zgodilo je,
danes so posledice,
jutri dan bo negotov.
Ne oziraj se v preteklost,
misli na prihodnost,
živi ta trenutek zbran,
da te razvoja tok ne odnese stran.
Peter Godeša