VČERAJ, DANES, JUTRI
Nekoč trske smo kurili,
s petrolejkami v temni noči si svetili.
V črni kuhinji smo žgance jedli,
ob večerih s prijatelji za mizo sedli.
Zdaj na stikala tipkamo,
z elektriko se grejemo,
na keramičnih ploščah kuhamo –
za prijatelje časa nimamo.
Čez nekaj let se v prah bo svet
z Zemljo vred zdrobil.
Takrat pa tudi mene več ne bo,
za prijatelji mi bo hudo.
Samo Japelj
MOJ DOM VČERAJ, DANES, JUTRI
Ko sem se rodila,
ati in mami v zibelko sta me položila.
Mami mi prelepo ime je dala,
za kar še danes velika ji hvala.
Bila živahen sem dojenček,
svetlih las, velikih oči
in prejokala sem kar nekaj noči.
Zdaj živim v prelepi hiši,
barvi kakor roža,
tekam sem in tja
in vesela sem doma.
Tudi ko bom odrasla,
v mojem domu veselja in radosti
vedno bo za vse zadosti.
Tara Meta Gartner