Pred nekaj dnevi sem, zavita v odejo, ležala na kavču in gledala televizijo. Ravno sem preklopila program in na sporedu je bila vremenska napoved. Ujela sem le še zadnje besede vremenoslovke: »V naslednjih tednih ne izključite možnosti poledice in žledu. Pa lep večer še naprej.« Zdrznila sem se in se še bolj zavila v odejo. Kar zmrazilo me je ob spominu na to, da je naše kraje lani zajel hud žledolom.
Teden pred žledolomom so v naši ulici napeljevali cevi za kanalizacijo in cela ulica je bila prekopana. Takrat pa je začelo močno snežiti in zapadlo je meter snega. Tako je bila naša ulica »odrezana od sveta«. Do naše hiše si lahko prišel le peš, pa še to bolj težko.
Nekaj dni za tem pa je prišlo še eno presenečenje – žledolom. Sploh ga nismo pričakovali. Bili smo popolnoma nepripravljeni in v časih, ko naprave po hišah večinoma delujejo le na elektriko, je bil to kar velik šok.
No, nekaj sreče pa smo le imeli. V naši hiši živi tudi moja babica, ki ima star štedilnik na drva. Tako smo cele dneve preživeli v njeni kuhinji, saj je bil to edini topel prostor v naši hiši. Spoznali smo, da je včasih zelo lepo preživeti ves dan s svojo družino, se pogovarjati, kartati,… ne pa sedeti za računalnikom ali pošiljati sms-ov po telefonu. Pa tudi kuhali smo si lahko, za razliko od mnogih drugih, ki imajo v hiši le električni štedilnik.
Čez par dni pa smo ostali še brez vode. Za nas je bila to kar huda preizkušnja, saj živimo na kmetiji in živina potrebuje veliko vode. Ker pa smo iznajdljivi in je bil okoli naše hiše en meter snega, smo sneg stopili in vodo dali živini, mi pa smo pili sokove, ki smo jih imeli v shrambi. No, na srečo pa smo bili brez vode le nekaj dni.
To pa še ni vse. Še en problem smo imeli: skrinjo, polno mesa. Za nekaj dni smo meso zakopali v sneg, a sneg vseeno ni bil tako hladen kot skrinja, zato sta se mami in oči odločila, da gresta po agregat. Ker z avtom nisi mogel priti po naši ulici, sta vzela s seboj sanke in odšla do bližnje trgovine. Tako sta na sankah privlekla domov agregat, na katerega smo priklopili skrinjo in problem je bil rešen.
No, tako smo mi rešili naše težave. Ugotovili smo, da ne moremo le čakati, da se bodo težave rešile same, temveč moramo ukrepati čim prej in po svojih najboljših močeh. Včasih si niti v sanjah nismo predstavljali, da bi bili lahko deset dni brez elektrike in zato na to nismo bili pripravljeni. Kljub vsemu pa je bil žledolom za nas kar lepa izkušnja, pa vendar si je ne želimo izkusiti še enkrat. Če pa jo slučajno bomo, nas to ne bo tako presenetilo, saj bomo na to veliko bolje pripravljeni, kot smo bili lansko leto.
Zala Stražišar, 7. a