- februar, mednarodni dan maternega jezika je na 30. zasedanju generalne konference leta 1999 določil UNESCO kot praznik raznovrstnosti in pestrosti jezikov v svetu, hkrati pa v spomin na bengalske študente, ki so jih leta 1952 oblasti v Vzhodnem Pakistanu ubile, ker so kot enega uradnih jezikov zahtevali bengalščino.
JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?
Predvideva se, da bo čez sto let živih samo še približno 600 jezikov, torej deset odstotkov zdaj obstoječih. Za zdaj ne kaže, da bi bila slovenščina med kandidati za izumrtje, tako zaradi svoje vsestranske izrazne kompetence kakor tudi zato, ker je državni jezik, za katerega so po zakonodaji dolžne skrbeti državne ustanove, mediji, ki se uporablja na vseh ravneh komunikacije in se uči v šolah.
Slovenščino na svetu govori približno 2,5 milijonov govorcev. 2500 študentov se slovenščine uči ali študira na tujih univerzah.
»Dokler nismo živeli v svoji državi in so nas ogrožali številčno močnejši jeziki (nemščina, srbščina), smo veliko bolj skrbeli za svoj jezik. Odkar smo samostojna država, je odnos Slovencev in Slovenk do materinščine v marsičem preveč samoumeven, brezbrižen in površen. Številni mladi pa celo občutijo angleščino kot večvreden globalni jezik.« (Prof. dr. Boža Krakar Vogel, slavistka; intervju v reviji Zarja).
PREBIVALSTVO PO MATERNEM JEZIKU
Slovenija, popis prebivalstva v letu 2002
| materni jezik | delež v % |
| slovenski | 87.7 % |
| italijanski | 0.2 % |
| madžarski | 0.4 % |
| romski | 0.2 % |
| albanski | 0.4 % |
| bosanski | 1.6 % |
| hrvaški | 2.8 % |
| hrvaško-srbski | 0.0 % |
| makedonski | 0.2 % |
| srbski | 1.6 % |
| srbsko-hrvaški | 1.8 % |
Prispevek pripravili učenci 9. a in 9. b (Liza, Daša, Miloš, Lara, Neža, Tadeja in Janja)