Slovenščina je moj prvi in materni jezik. Že od rojstva se ga učim od mame, očeta, brata in sester. V slovenščini govorim povsod; v šoli, v trgovini, v glasbeni šoli, doma. V slovenščini govorijo tudi na vseh uradih in ustanovah v Sloveniji, saj je to uradni jezik Republike Slovenije. Kot Slovenci se trudimo, da ohranjamo slovenski jezik in ga ne nadomeščamo s tujkami. Zdi se mi prav, da bi se tudi vsi tujci, ki se priselijo v Slovenijo, naučili našega jezika. Tudi če bi se sam preselil v drugo državo, bi se trudil ohraniti in prenesti na svoje potomce svoj materni slovenski jezik.
Primož Mekina, 9. a
Zame in za 1,85 milijona ljudi v Sloveniji je slovenščina prvi jezik. Pravimo mu tudi materni jezik.
Maternega jezika sem se začel učiti v zgodnjem otroštvu in ga zaradi tega tudi obvladam. Prve besede sta me naučila starša. Pripovedujeta mi, da sem zgodaj začel govoriti, zelo rad sem poslušal pesmice in zgodbice, ki sta mi jih pripovedovala. O maternem jeziku sem se veliko naučil tudi v šoli in z branjem knjig.
V slovenščini pišem, berem, čustvujem, se pogovarjam (s sošolci, prijatelji, starši, sorodniki, učitelji …). Materni jezik uporabljam vsak dan v šoli, doma, v trgovini in v uradih, saj je naš uradni jezik.
Slovenščina je tudi državni jezik, ker predstavlja Slovenijo, kot samostojno državo. Uporabljajo ga predsednik države, slovenska vojska, policija, predstavniki parlamenta in v uradih. V njem sta napisana državna himna in ustava.
Slovenščino po svetu govori 2,4 milijona ljudi. Najpogosteje jo govorijo v zamejstvu (v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem) ter slovenski izseljenci in njihovi potomci v Kanadi, Argentini, ZDA in v Avstraliji.
Rad imam svoj materni jezik!
Nik Jakob Kogej, 9. a
Moj prvi jezik je slovenščina. Vesela sem, da danes lahko na vsakem koraku govorim slovensko. Moja prababica v mladosti te možnosti ni imela, ker je živela pod italijansko okupacijo. Kljub temu da je slovenščina naš državni jezik in uradni jezik, mladi preveč uporabljamo angleške in tuje izraze. Morda je temu vzrok sodobna tehnologija in svetovna socialna omrežja. Premalo se zavedamo in cenimo lastno identiteto. Če se bo to nadaljevalo, bo, po mojem mnenju, v nekaj stoletjih slovenski jezik lahko izumrl.
Neja Kvaternik, 9. a
Moj prvi jezik je slovenščina. Zelo težko se je naučiti pravilne slovenščine, zato se je učimo, dokler ne zaključimo šolanja (osnovna šola, srednja šola, fakulteta). Morali bi jo uporabljati tudi v Evropski uniji, da bi se razvijala in bi postala bolj veljavna. Je zelo pomembna za Slovence, saj smo se zanjo in za državo borili več stoletij. Tudi knjige so pomembne, saj v njih lahko vidimo, kako se je slovenščina spreminjala, kajti knjiga iz 19. stoletja nima enakih besed niti enakega zapisa kot današnje knjige. Ker se bo slovenščina verjetno še razvijala in spreminjala, je dobro, da tudi zdaj pišemo knjige, ker bo to lahko zanimalo ljudi čez več desetletij. Prav je, da se jezik ohranja in razvija, saj tako obstaja večja verjetnost, da bo Slovenija država še dolgo časa.
Nik Istenič, 9. a
Moj materni jezik je slovenščina, ki je tudi državni jezik države, v kateri živim. Ta jezik mi pomeni veliko, saj ga govorim, odkar vem zase. Vem pa tudi, da je slovenščina v primerjavi z drugimi jeziki zelo težka. Govori jo zelo malo ljudi. Tudi na šolah v tujini se slovenščine ne učijo. Govorijo jo le, če gre za slovensko manjšino.
Seveda pa moj prvi jezik ni ravno knjižna slovenščina, ki se je učimo v šolah, temveč narečni jezik ki sem ga slišala od ljudi, ki prihajajo iz istih krajev oziroma okolice kot jaz. To so moji starši, sosedje, sorodniki … Svoj materni jezik spoštujem, saj vem, da je dragocen.
Karmen Frank, 9. a
Moj materni jezik je slovenščina. V mojem življenju ima zelo velik pomen, saj je tudi jezik okolja. V njem govorim doma, s prijatelji, pišem uradna in neuradna besedila ter mnogo drugega.
Slovenščino se učim tudi v šoli. Zame je lahka, za tujce pa je precej težka, ker ima sklone, spole in še posebej zaradi dvojine. Zelo pomembno se mi zdi, da je v slovenščino prevedenih toliko knjig in seveda tudi, da je toliko znanja prevedenega v slovenščino, ki jo govori komaj dva milijona ljudi.
V slovenščini je tudi veliko medijev, iz katerih lahko izvemo veliko koristnih informacij. Prevedenih pa je tudi veliko svetovnih medijev.
Doma ne govorimo v knjižni slovenščini, temveč v narečju, ki pa je podobno knjižni slovenščini. S prijatelji govorim tudi v narečju in slengu.
Slovenščina ni edini jezik v mojem življenju. V šoli se učim tudi angleščine in nemščine, ampak ju uporabljam manj pogosto kot slovenščino. To sta zame tuja jezika in imata zame vsekakor manj pomembno vlogo kot moj materni jezik.
Lara Ferjančič, 9. a