Sreda, 5. september 2018
Zadnje jutro našega bivanja na Švedskem smo se zbrali v šoli. Tudi na Švedskem poznajo različico strateške igre, ki se simpatično imenuje »tipspromenad«. Vprašanja so se nanašala na naši dve državi, reševali pa smo jih v mešanih skupinah. Nekaj naših učencev je dopoldne predstavilo Slovenijo in naš projekt različnim razredom od šestega do devetega. Tukajšnji devetarji so sicer leto starejši od naših, saj se osnovna šola začne za šestletnike s ‘predšolo’. Prisotni smo bili tudi pri rednem pouku in opazovali ali celo sodelovali pri rabi tabličnih računalnikov, ki so jih uvedli ravno ob začetku letošnjega šolskega leta, doslej so namreč uporabljali prenosne računalnike. Učenci in učitelji ugotavljajo, da so bili slednji bolj praktični za delo pri pouku, na tabličnih pa je bolje igrati igrice.
O tem in drugih interesih švedskih vrstnikov smo si ustvarili svoje mnenje. Nekatere stvari so nam všeč, marsikaj pa ne. Kar zadovoljni smo s tem, kar imamo pri nas.
Po šolskem kosilu so nekateri odhiteli na kratek nakup pred odhodom. Slovo je bilo lepo, pristno in ravno prav prijateljsko. Ni nam bilo preveč hudo, saj smo se vendar vračali domov.
Med dveurno vožnjo z avtobusom smo lahko ujeli še pogled na Stockholm, napolnili telefone in primerjali zaloge nabavljenih sladkarij. Brez težav smo opravili formalnosti na letališču, zapravili še zadnje krone in se kmalu vkrcali na naše letalo.
Med letom smo si imeli veliko povedati, razdeliti in podeliti. Tako je čas hitro minil in po dobrih dveh urah smo pristali na letališču Treviso v Italiji. Po prevzemu prtljage in kontroli dokumentov nas je avtobus odpeljal domov, kamor smo prispeli v nočnih urah.
Veseli smo, da smo lahko šli s šolo na Švedsko. Veliko vtisov, doživetij, izkušenj, stikov, občutij – vsak zase jih moramo še predelati, prebrati in najboljše ohraniti – morda za vedno.
