Pisala bom o svojem jeziku, torej slovenščini.
Mislim, da je slovenščina zelo lep jezik, ampak tudi težak za učenje in pisanje. Čeprav se v slovenščini besede večinoma napišejo, kot se izgovorijo, so tudi izjeme. Naš jezik je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino. Tujci, ki se učijo slovenščino, imajo po mojem mnenju največ težav prav s tem, saj v njihovih jezikih dvojine ni. Poleg tega pa se za zapisovanje slovenskega jezika danes uporablja gajica, ki ima tudi različne šumnike, ti pa niso pogosti v tujih jezikih.
V svojem življenju slovenščino uporabljam in nadgrajujem vsak dan. Velikokrat vidim tudi slovenska podjetja s tujimi imeni in menim, da to ni tako zelo narobe, saj mi le nismo velika država in vsako podjetje želi biti čim bolj uspešno. Vseeno pa je dobro, da obstajajo tudi podjetja s slovenskimi imeni.
Slovenščina ima – glede na število govorcev – veliko narečij, v javnosti pa se uporablja knjižna slovenščina, saj se nekatera narečja tako zelo razlikujejo, da včasih sploh ne vemo, ali je to še slovenščina. Tako narečje je na primer prekmurščina.
Ne glede na vse pa sem vesela, da sem se že kot majhna naučila govoriti slovensko, drugače bi imela težave z dvojino in šumniki.
Klara Potužák, 9. a