Razmišljala sem o tem, kaj naj napišem, in se odločila, da bom pisala o usodni zmoti. Upam, da bom nekoč, ko bom starejša, našla svojega princa iz pravljice. Verjamem namreč, da na svoj način drži, da je na svetu točno ena oseba, ki je tvoja sorodna duša in te dopolnjuje, kot npr. jing in jang. Upam, da bom nekoč srečala nekoga in če ne bom pametna, se lahko zgodi, da bom tudi sama doživela kakšno usodno zmoto. Lahko bi se na primer v srednji šoli zgodilo, da bi se zaljubila v nekoga, ki me sploh ne bi maral, jaz pa tega ne bi vedela, istočasno pa nekdo skušal vzbuditi mojo pozornost, pisal bi mi pesmi … Lahko bi zaradi usodne zmote svoje srce, če sem lahko romantična, podarila napačnemu in ta bi me potem zasovražil, jaz pa bi se zjokala in bi imela strto srce ter ne bi hotela videti nobenih fantov več. Potem pa bi me prijateljica pomirila in mi povedala, da se drugi fant že dalj časa zanima zame in je prav zame postal lepotec. Sčasoma bi najina nasprotja izginjala in postala bi lahko celo par. Hodila bi kot punca in fant in ugotovila, da sva si usojena. Srečna bi bila in imela 3 otroke, ki bi jih učila, kako pomembno je, da ne napraviš usodne zmote zaradi prehitrega odziva, ampak razmišljaš.
Kaja Jug, 9. a