| SODNIK: | Danes smo se zbrali, da ugotovimo, ali je trem prašičkom res volk uničil hišice in če je bil to res on, da ga za to kaznujemo. Volk, kaj boste vi povedali o tem? |
| VOLK: | Tistega dne sem se res sprehajal mimo prašičkovih hišic. Iz prve hišice sem zaslišal krik, zato je moje dobro srce reklo, naj pogledam, kaj se dogaja. Ko sem odprl vrata slamnate hišice, je zapihala burja in jo podrla. |
| PRVI PUJSEK: | Tvoje prijazno srce, ha ha ha! |
| SODNIK: | Mir v dvorani. Kaj se je zgodilo leseni hišici? |
| VOLK: | Pred to hišico sem videl prazno košarkarsko igrišče in žogo. Želel sem malo potelovaditi, pa mi je žoga ušla skozi okno hišice. Zdelo se mi je prav, da jo poberem in ko sem vstopil v hišico, me je tako zvilo v trebuhu in nisem imel druge možnosti, kot da prdnem kot velik očka volk. In žal se je od sunka in smradu hišica porušila. |
| DRUGI PUJSEK: | Žal ti je, ja. Gotovo ti je žal. |
| SODNIK: | No, pa da slišimo še zgodbo z opečnato hišico. |
| VOLK: | Tukaj pa je zgodba malo drugačna. Tako lepo je dišalo po pečenih rebrcih, ko sem korakal mimo, da sem se ustrašil zanje, da se ne bi zažgale. Moje spoštovanje hrane je od mene zahtevalo, da vstopim in preverim, če je z rebrci vse OK. Tako zelo slastne so izgledale, da se jim nisem mogel upreti. |
| TRETJI PUJSEK: | To pa ni res. Sploh nisem pekel rebrc, ampak sem kuhal ješprenj, ki ni prav nič dišal. Gotovo si želel pojesti mene in moja rebrca. |
| SODNIK: | Po vsem slišanem lahko z gotovostjo odločim, da je volk kriv. Podrl je slamnato in leseno hišico, opečnate pa ni mogel, zato je pojedel le rebrca v ješprenju. Pujski, kakšno kazen predlagate za volka? |
| PUJSKI: | Pošljite ga za 14 dni v toplice. Tam se bo najedel rebrc in naučil igrati košarko. Mi pa bomo v tem času imeli mir. |
| SODNIK: | Strinjam se. |
| VOLK: | Tudi meni je prav. |
Tim Zidar, 7. a