Vprašanje, koliko ur na dan je sprejemljivo, da otroci preživijo pred zasloni, je bilo aktualno že pred koronačasom, v tem obdobju pa je še toliko bolj.
Pediatri, pedopsihiatri, psihologi, nevrologi, pediatri iz vzgojnih ambulant, iz Logouta in Safe.si so (končno) oblikovali naslednja priporočila:
- otrokom do drugega leta starosti se odsvetuje uporabo zaslonov,
- otroci od drugega do petega leta starosti lahko v spremstvu staršev gledajo kakovostne didaktične vsebine do uro na dan,
- otroci od šestega do devetega leta starosti (I. triada) so lahko ekranom izpostavljeni uro na dan,
- otroci od desetega do dvanajstega leta starosti (II. triada) so lahko ekranom izpostavljeni do uro in pol na dan,
- otroci od dvanajstega leta dalje in srednješolci pa največ 2 uri na dan.
V smernicah so navedene številke brez tistih ur, ki jih otroci namenijo pouku.
Opozorilni znaki, ki jih opažajo pediatri celo pri najmlajših in ki kažejo, da je virtualni svet otroke in mladostnike preveč potegnil vase, so: čezmerno hranjenje, motnje spanja, motnje pozornosti, slabši vid, več tesnobe in anksioznosti, narašča pa tudi število otrok, ki imajo zakasneli govorni razvoj. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so že eno- in dvoletniki izpostavljeni televiziji, večkrat pa za »pomiritev« starši uporabljajo pametne telefone.
Zato naj velja načelo, manj je bolje, starši naj bodo zgled in tudi sami omejijo preživljanje časa pred zasloni. (Dejstvo je, da imajo v družinah, kjer starši več časa uporabljajo moderno tehnologijo, tudi otroci težave s čezmerno rabo.) Za besedo zasloni se skrivajo – mobilni telefoni, tablice, računalniki in televizija. V spalnicah, otroških sobah naj ne bo računalnika (izjema je učenje na daljavo), obroki naj se pojedo brez uporabe pametnih telefonov, zasloni naj se ne uporabljajo za kaznovanje ali nagrajevanje, odrasli moramo biti v korak s časom z moderno tehnologijo, zelo pomembno je tudi izkazati zanimanje.
Za otroke in zdrav razvoj je bolj pomembna igra, očesni stik, branje knjig, stik z naravo. Zaradi dela na daljavo učenci preživijo več časa pred zasloni, zato je pričakovati, da bodo še bolj izgubili stik z naravo in s samim seboj. Telefoni in računalniki so orodja za učenje, komunikacijo, ustvarjanje in zabavo. Ne smemo dopustiti, da nam predstavljajo sredstvo za pobeg, ko nam je dolgčas. Takšno poseganje po zaslonih vodi v nezanimanje za svet okoli nas, za naše najbližje, lahko vodi v apatijo in depresijo. Ko nam je dolgčas, raje posezimo po družabnih igrah, pogovoru, knjigi in naravi. Že polurni sprehod po gozdu, travnikih ali parku bo pomiril nemir in pozitivno vplival na zdravje.
Več pa na Safe.si in Logout.
Povzeto po Izgoršek, U. Izziv, ki mu otroci niso kos. Nedelo. 12. december 2020, str. 4–5.