VILINSKA DEKLICA
V senci je spala vilinska deklica,
bila je lepa kakor zvezdica.
Njen vilinski obraz in njeno vilinsko telo
razjasnila sta vsako oblačno nebo.
Lepota je njena popolna bila,
njena dobrota in njena milina
je vsakemu segla prav do srca.
Anže Štrukelj, 7. b
VILA
Vilinska deklica v gorah sama živi,
a družbe si ne želi.
Vilinsko vitko telo zavito v svilo
In njen vilinski obraz, ki odseva milino.
Kakšna vilinska lepota!
A kdor želel jo bo ugledati,
Na goro bo moral splezati.
Živa Petkovšek, 7.b
VILINSKA DEKLICA
Včeraj zvečer ob deseti uri,
vilinska deklica potrkala je na moje duri.
Nič več nisem bil ne utrujen ne zaspan,
postal sem sončni žarek, ki greje mrzel dan.
Njena vilinska lepota me je prevzela,
iz misli mi še ni odletela.
Še zdaj vidim njeno milino, njeno vilinsko telo,
kadar pomislim nanjo, mi je toplo.
Povabil bi jo na skodelico čaja,
pa mi pred očmi nonstop njen vilinski obraz nagaja.
Tim Zidar, 7. a
MLADA VILINSKA DEKLICA
Mlada vilinska deklica in njena vilinska lepota
ne pomenita nič,
če je v duši samota.
Njen vilinski obraz odseva milino,
ko pa se pogleda v ogledalo, vidi sivino.
Klara Zwölf, 7.b
MLADA VILA
Mladi fant hodil je in ob potočku slišal je.
Lepo petje res prelepo, le kdo poje tako lepo?
Mislil je, da sliši vilo, zato pogledal je prav milo.
In res, tam je stala lepa deklina, mlada, bela, mala vila.
Stopil je počasi do nje, vprašal po imenu je.
Takoj je vila odskočila, v snežno kepo se je zlila.
Alan Abidović, 7.b