Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat … Enkrat!
Na megleno ponedeljkovo jutro smo se učenci 1. a in b zbrali v šoli in si ogledovali gozdne jesenske plodove, ki smo jih nabrali s starši med vikendom. Orehi, lešniki, pravi in divji kostanji, šipek … kar naenkrat smo med našimi škatlami zagledali pismo. Pisali so nam škratje dolgobradci, ki nas že od začetka leta na skrivaj opazujejo in spremljajo naše delo. Včasih se skrijejo med klopmi, v naših torbah ali pa nas malo požgečkajo. Povabili so nas v gozd in nas prosili, da se med našim raziskovanjem držimo gozdnih pravil (bontona). V gozdu smo se preizkusili v vlogi gozdnih detektivov. Iskali smo predmete v naravi in jih skrbno shranili v raziskovalne škatle. Sledila je predstava v gozdnem gledališču. Spoznali smo Mojco Pokrajculjo, ki je v svoj piskrček sprejela veliko gozdnih živali. Preizkusili smo se v igri zaupanja sošolcu, ki nas je z zavezanimi očmi po gozdni stezi z natančnimi navodili usmerjal do cilja. Za konec pa smo škratom dolgobradcem zgradili še bivališča, da jih v meglenih in hladnih jesenskih jutrih ne bo zeblo.
Utrinke si lahko pogledate tukaj.