Tehnične osnove radia je razvil in patentiral konec 19. stoletja Nikola Tesla. Na žalost so bile njegove dokumentacije in vse naprave uničene v požaru leta 1895. Leta 1943, po njegovi smrti, je Vrhovno patentno sodišče ZDA popravilo krivico in priznalo, da je Tesla pravi izumitelj radia.
Radio je bil prvi elektronski medij in ga poznamo že skoraj 90 let. Od prvih poskusov prenosa signalov na daljavo do danes se je bistveno spremenil, tako v tehničnem kot vsebinskem smislu, še vedno pa je v prvi vrsti njegov cilj zabavati in informirati poslušalce.
Informiranje ni bilo med prvimi nalogami radia, ljudi je navduševalo predvsem prenašanje zvoka na daljavo. Pomembno je bilo, da se je slišalo, in ne toliko, kaj se je slišalo. Poročanje o dogodkih je bilo domena tiskanih medijev, a ti so kmalu zaslutili, kakšno informativno moč bi lahko imel radio. Zaradi občutka ogroženosti, izgube bralcev, predvsem pa naročnikov oglasov, so se časopisni giganti zelo trudili, da bi te možnosti radia zajezili. Dosegli so prepovedi objavljanja novic, vsaj za nekaj časa, ko pa so na radijskih postajah vendarle izoblikovali informativna uredništva, so bila poročila, ki so jih v njih pripravljali, pravzaprav branje časopisnih novic. Radio nikakor ni smel prehiteti časopisov. A kljub odporom in pritiskom je začelo nastajati, tudi radijsko novinarstvo.
Radijski program je javno oddajanje vsebin, ki jih lahko hkrati posluša neomejeno število ljudi. Pravil za dober radijski program ni. Vsaka postaja jih išče sama, vprašanje pa je, ali jih tudi najde. Možnosti je veliko, saj so radijska uredništva bolj ali manj svobodna oz. tako ali drugače omejena v ustvarjanju.
Prvi in tako najstarejši radio na Slovenskem je bil Radio Ljubljana, zdaj Radio Slovenija. Danes je na območju Slovenije več kot 60 lokalnih in komercialnih radijskih postaj.
Eva Jelinčič, 9.a