V petek, 27. 10., smo imeli na Uncu obisk Benjamina Žnidaršiča in Željka Vertlja. Pogovarjali smo se o življenju tetraplegikov, nato pa sta nam prikazala, kako se slika z usti, v čemer so se preizkusili tudi učenci.
Druženje z obema slikarjema je bilo zelo prijetno, kar povedo vtisi nekaterih učencev:
– Všeč mi je bilo, ko je gospod Benjamin povedal, kako poteka njegov dan doma. (Urban K., 3. r)
– Všeč mi je bilo, ko smo se naučili slikati z usti. (Matic T. I., 1. r)
– Všeč mi je bilo, ko smo slikali z usti. Najprej nisem dobro znal, zdaj mi gre pa zelo dobro. (Gaber, 2. r)
– Zanimivo mi je bilo, ko je spremljevalka povedala, da je gospod Benjamin, kljub temu, da je na vozičku, zelo samostojen, da veliko stvari naredi sam, ona mu le pomaga, npr. mu pripravi hrano, poje pa sam. (Taj, 3. r)
– Zanimivo se mi je zdelo, da se je gospod Željko kar sam pripeljal z avtom. (Matic A. B., 1. r)
– Še nikoli prej nisem slikal z usti, pravzaprav sploh nisem vedel, da se z usti lahko slika. (Staš, 3. r)
– Zelo sem si želel poskusiti slikati z usti, saj sem prej videl to le na fotografijah. Bilo je zanimivo. (Lovro, 3. r)
– Zanimivo mi je bilo, ko smo z usti pisali svoje ime. Pri svojem imenu sem pozabil napisati črko A, potem sem ga stlačil vmes in je bilo zelo smešno. (Jaka, 3. r)