Dragi prvošolčki, danes je za vas izjemno pomemben dan, zato so vaši starši še posebej ponosni na vas. Naj povem, da smo vas nestrpno pričakovali, in kot ste videli, poskrbeli, da vam bo prvi šolski ostal v lepem spominu. Želim vam, da bi vseh 9 let osnovnega šolanja preživeli lepo, da bi vam bilo prijetno, da bi se naučili veliko zanimivega in da bi šolsko potovanje doživljali kot noro dobro dogodivščino!
Današnji trenutek je edinstven in neprecenljiv. Tako kot vaši prvi koraki … prve besede … prva vožnja s kolesom … in sedaj vstop v prvo šolsko leto. Čestitam vam!
Dragi starši, vašim prvošolčkom se bomo trudili dajati zgled pozitivnih osebnosti, vrednih zaupanja, pa vendar bomo veseli vaših predlogov in spodbud, ki nam bodo krepile dostojanstvo in avtoriteto.
Ne pozabite, da ste starši največji vzorniki svojim otrokom. Ne morete jim dati vsega, česar si želijo, lahko pa jim date vse, kar potrebujejo – sebe, svojo ljubezen, varno zavetje in trden temelj.
Nekje sem prebrala, da noben poljub, ki ga daš otroku, ni izgubljen, ne izraz veselja, ne dotik v pomiritev, nobena pesem, nobena zgodba o čudesih. Vse to se bo zlilo v tisto, kar bo postal. Želim, da se z roko v roki trudimo, da jim nudimo največ, kar zmoremo.
In še nekaj:
»Pri otrocih ni majhnih korakov.
Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari.
Predvsem srca imajo večja kot mi, odrasli.
Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse,
česar se zavedajo,
tudi majhen kamenček,
ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa,
poljubček kar tako, mravljico ali črička,
predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih.
Če le imate možnost, opazujte te vaše otroke,
ki še vse povedo,
ki ne znajo lagati in se smejijo krivemu prstu
in pomislite, da smo bili tudi mi nekoč takšni
in da smo lahko ponovno, samo dopustiti si moramo …« (N. N.)
Naredite si dan poseben tudi v družinskem krogu, saj si vaši otroci to zaslužijo.