S pestrim programom smo obeležili kulturni praznik, 8. februar, ki se bo to letos odvil v času počitnic, ter s pesmijo, plesom in deklamacijami počastili največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna.
Najprej smo se ob zvokih slovenske himne, ki sta jo zaigrala Martin Rupar na trobenti in Bernard Mišić na violini, poklonili naši državi. Bernard Mišić je prav za to priložnost izdelal avtorski aranžma za slovensko himno, za kar mu s ponosom izrekamo iskrene čestitke.
Prireditev je domiselno in profesionalno povezoval voditeljski par, ki sta ga sestavljala osmošolca Marija Radić in Liam Paradiž. Z deklamacijo je suvereno nastopil šestošolec Timo Urbas, uživali pa smo lahko tudi ob samostojni avtorski plesni točki Neže Rikke Rutar. Ob nastopu otroškega pevskega zborčka nihče ni ostal ravnodušen, saj so bili, ob spremljavi njihove mentorice, Tine Milavec, ki jih je spremljala na klavirju, naravnost prisrčni. Oder se je dodobra napolnil, ko so nanj stopili vsi učenci 9. a in 9. b razreda ter, s svojo posebno dvogovorno deklamacijo Zdravljice, presenetili občinstvo.
Sledila je še podelitev priznanj, v sklopu tradicionalnega pesniškega natečaja “Bodi poet slovenskih besed, jih v rime ujemi in nagrado prevzemi!”. Nagrajenci natečaja so: Katja Škof iz 6. b, David Modic iz 5. a ter Neža Rikke Rutar iz 8. b.
Priznanja je podelila pomočnica ravnateljice, gospa Urška Drobnič, ki nas je pobožala s prebiranjem zmagovalnih pesmi, čestitala izjemnim pesnicam in pesnikom ter vsem zaželela prijetne počitnice.
Zmagovalne pesmi:
Katja Škof:
PESEM
Pesem moraš
znati brati,
če se hočeš
z njo igrati.
Pesem je lahko
dolga ali kratka,
a brez verzov
ne bo sladka.
Pesem je lahko
drugačna, če
se z njo popelješ
v raj.
Raj je čustven
in boleč,
saj tam bo
moja pesem preč.
David Modic:
BOLJŠI JE MIR
Vojna in mir?
Ni razloga za ʺšpetirʺ,
obstajata dva igralca,
a ni nobenega zmagovalca.
Vojna je trpljenje ljudi,
ki služi le uničenju vseh stvari,
a mir je obratno,
mir je za harmonijo ljudi,
ki po sožitju hrepeni.
Mir,
mir je za nas,
za našo malo vas.
Saj bi tudi vi jokali,
če brez staršev bi ostali,
brez ljubezni večne,
ki ustvarja mir in otroke srečne.
Neža Rikke Rutar:
VEŠ
Veš, da sem tu,
pa se ne ozreš.
Veš, da sem tam,
pa me ne pogledaš.
Veš, da sem pred tabo,
pa mi ne rečeš besede.
Jaz ti sledim, saj si v vsakem pogledu mojih oči.
Vedno sem v bližini,
pa se delaš, kot da me ni.
Vendar vem,
da čutiš me, slutiš –
kot odsev v očesu,
kot odmev v telesu.
Brez tebe ne morem,
brez tebe ne grem.
