Odšel si in mi pomahal z roko.
Čeprav mi je bilo zelo hudo,
sem ti dala še poljub v slovo.
Minili so že meseci,
a spomin nate, na tvoje oči
še vedno živi.
Kdaj boš prišel, ljubezen moja?
Čaka te ljubljena tvoja.
Ljubezen je, ko on na klopci sedi zraven tebe,
ko te ima rajši od sebe,
ko skrbi samo za tebe,
te občuduje bolj od katerekoli druge osebe.
Ljubezen je, čeprav nikoli večna,
lahko zelo zelo srečna.
Je sladka kot med,
ne sme biti mrzla kot led.
Čeprav ljubezni se bojimo,
se z njo strašimo,
si jo vsi zelo želimo.
Čeprav je samo beseda,
ima za nas velik pomen.
Je pač fenomen.
Rada mislim o dnevu tem,
ko spoznala te bom tam nehote.
Veter se bo razvnel,
ko ti mene boš objel.
Ti, le ti me boš razumel,
ko v svoj svet me boš sprejel.
V filmih vse tako je lepo,
upam, da bova midva presegla vse to.
In ti meni ne boš lagal,
vse povedal mi boš v obraz.
Skupaj bova za vedno ostala,
če ne, v srcu večna bo rana.
Ljubezen je nekaj posebnega,
je srečna in nesrečna,
utrne se kakor zvezda z neba,
brez razloga se pojavi,
enkrat je, drugič ni, nikoli se ne najavi,
zdaj je tu, drugič tam,
enkrat je resnična, drugič le meglica,
ni ji enake in nikoli ji ne bo.
Ljubezen ni samo beseda.
Je tudi stvar, občutek, misel.
Ljubezen sega do prvega nadstropja,
do prve veje na drevesu,
do neba.
Vsak dan vse više in više,
vse večja je ta beseda.
In z mislijo nate se vsak dan
znova zaljubim vate
in ta občutek je neskončno trajajoč.
Nekdo, zmeraj je tam zunaj nekdo.
Nekdo, ki te bo ujel,
nekdo, ki te bo objel.
Zmeraj je tam zunaj nekdo.
Nekdo, ki ti bo obljubil,
da te bo večno ljubil.
Nekdo, ki te bo iskal,
za tabo v temi jokal, te odpeljal.
Ljubezen moja zlata
Je kakor vreča zlata.
Ukrasti jo želijo.
Brez nje mi ni živeti!
Enkrat jo doživeti,
Za večno jo imeti,
Enkrat jo objeti.
Nikoli je odvzeti!