22. marec je svetovni dan voda od leta 1993. Generalna skupščina OZN je ta dan razglasila za svetovni dan voda z namenom, da bi opozorila svetovno javnost na pomen sladke vode in dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Od kakovosti voda je odvisna tudi čistost okolja, v katerem živimo; voda je najpomembnejši dejavnik za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi.
Z rabo in upravljanjem voda je povezana tudi energija. Slogan letošnjega svetovnega dneva voda se glasi »Voda in energija«; opozarja na vodo kot vir življenja in na njeno povezanost z energijo ter soodvisnost med njima. Energijo je mogoče pridobivati tudi z uporabo vodnih virov. Prav zato je pomembno zavedanje, da je voda naravna dobrina, pogoj za življenje in tudi obnovljivi naravni vir.
Slovenija je bogata z vodnimi viri in se po količini voda uvršča med vodno zelo bogate evropske države, vendar je ta količina prostorsko neenakomerno porazdeljena. Letno se po ozemlju Slovenije v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode; skupna količina vode na prebivalca je skoraj štirikrat večja od evropskega povprečja. Ker večina naših rek izvira v alpskem svetu, je voda v njihovem zgornjem delu čista in pitna. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.
Razpoložljiva količina vode je odvisna od podnebnih, hidroloških, reliefnih in geoloških razmer. Največ vode je v zahodni in severni Sloveniji, saj je tam največ padavin, najmanj vode pa je na Krasu, v Suhi in Beli krajini in v vzhodnem delu Slovenije (Haloze, Slovenske gorice in severni del Prekmurja). Podzemnih voda je največ v vodonosnikih Ljubljanske kotline, v dolini Kamniške Bistrice in v Vipavski dolini.
V Sloveniji se 27 % vse električne energije proizvede v hidroelektrarnah.
Pri izbirnem predmetu kemija v okolju smo tudi v letošnjem letu opravili analizo vzorcev vodovodne vode, ustekleničene vode, kot so Costella, Jana, Tiha voda in ustekleničena voda, ki smo jo prinesli iz Reaktorskega centra Podgorica, ter vodo z Unškega polja. Rezultate analize vseh vzorcev smo primerjali s priporočljivimi vrednostmi. Ugotovili smo, da je naša voda iz pipe nekoliko drugačna, kot je bila v prejšnjih letih. Slabša kakovost vode iz pipe je lahko tudi posledica gradbenih del, ki se izvajajo v tem času. V ceveh je namreč voda običajno pod pritiskom in ta pritisk onemogoča vstop onesnaževalom. Če pride do poškodb cevi (gradbena dela, potres ipd), je potem tu vstopno mesto za sekundarna onesnaženja. Nihanja pritiska vode ali prekinitve dobave vode privedejo do nastopa negativnega pritiska v cevi in vsrkavanja vsebine iz okolice cevi.
Rezultate analize vseh vzorcev si boste lahko ogledali v kemijski učilnici v torek, 1. 4. 2014. Do takrat bomo opravili še analizo vode, ki smo jo prečistili z manjšo čistilno napravo. Zelo umazano vodo z Unškega polja, ki je bila vzeta iz kanala, pa bomo prečistili tudi s postopkom izparevanja in kondenzacije.
Za konec pa bi vas radi spomnili še na varčevanje z vodo. Tudi sami lahko privarčujemo veliko vode z malo truda tako, da:
- med umivanjem zapiramo vodo,
- namesto kopanja se raje prhajmo,
- ko pomivamo posodo, natočimo vodo v skledo in v njej pomivamo, pod tekočo vodo pa samo splakujemo,
- pri kupovanju pomivalnih in pralnih strojev smo pozorni na porabo vode,
- pralni stroj napolnimo do konca,
- kupujemo varčne kotličke za WC; ti imajo gumb za krajši in daljši izpust vode,
- popravimo nezatesnjene pipe in straniščne kotličke,
- deževnico lahko napeljemo v vodovodni sistem za splakovanje stranišč in zalivanje vrtov.
Učenci izbirnega predmeta kemija v okolju.