V soboto, 16. aprila 2016, smo se okrog devetih zvečer z nočnim vlakom odpeljali iz Ljubljane proti Zürichu, kjer nas je v deževnem jutru na postaji pričakala učiteljica Vicky. Štiri dni smo s svojimi vrstniki iz Švice, ki prihajajo sicer iz različnih držav sveta, spoznavali drug drugega, njihov način življenja in bližnja mesta. V teh dneh smo pridobili veliko novih spoznanj in izkušenj, spoznali smo njihov način pouka, njihovo šolo in bližnja mesta – Luzern, Zug in Zürich. S svojim obiskom nas je počastil celo veleposlanik Republike Slovenije v Švici, g. Franc Mikša.
V začetku maja so nam vrstniki iz Švice vrnili obisk. Ob prihodu na našo šolo smo jim pripravili kratek program in majhno pogostitev za dobrodošlico. Našemu vabilu na sprejem gostov se je odzval tudi župan g. Marko Rupar. Po malici so se nam vrstniki iz Švice pridružili pri pouku. Po kosilu smo se odpravili na Obalo – po kopanju smo se sprehodili od Fiese do Pirana, kjer smo se med drugim tudi posladkali s sladoledom. V petek zjutraj smo se v skupinah pomerili v zanimivih nalogah – checkpointu po Rakeku. Popoldne pa smo se preizkusili v izdelavi sivkinega mila, plesanju folklore in igranju na glasbene cevi, igranju starih slovenskih iger, pečenju slovenskega peciva, primerjanju ter iskanju podobnosti in razlik med različnimi jeziki, s podatki in fotografijami pa smo dopolnili tudi Unesco kotiček. V soboto smo se po Kunaverjevi poti odpravili proti Rakovemu Škocjanu in gostom pokazali naravne lepote tega naravnega parka. Od dvanajstih dalje pa smo imeli pred CŠOD-jem Rak piknik z našimi družinami, na katerem smo se družili, igrali nogomet, tenis, odbojko …
Na dan odhoda smo dopoldne obiskali Postojnsko jamo in se za čas kosila vrnili domov. Popoldne so se gostje poslovili od naših družin, mi pa smo skupaj z njimi odšli še na ogled Ljubljane, vožnjo z ladjico po Ljubljanici in v muzej mučilnih naprav. Prigriznili smo v McDonald’s-u, nato pa odšli nakupovat spominke. Proti večeru smo se odpravili na železniško postajo, kjer smo se s težkim srcem poslavljali, objemali, posneli nekaj fotografij ter potočili nekaj solzic.
Menim, da je bila to ena izmed najlepših izkušenj vsakega izmed nas, ki je nobeden ne bo pozabil. Trudili se bomo ostati v stikih še naprej in ohraniti naše prijateljske vezi, ki so nastale v tem kratkem času. V imenu vseh nas se zahvaljujem vsem tistim, ki ste pripomogli k temu, da je ta projekt lepo in po zamišljenih načrtih uspešno stekel. Vse zahvale gredo našima učiteljicama Anji Šircelj Istenič in Tini Matičič ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k našemu projektu, gospe ravnateljici Aniti Knez ter Občini Cerknica in gospodu županu Marku Ruparju.
Liza Perko, 8.a