Pretekli vikend je 28 nadarjenih otrok bivalo v CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu, kjer so pod mentorstvom naših učiteljev: Irene Peteh Kranjc, Jolande Cerkvenik, Antonije Šlajnar, Urške Drobnič, Martine Hiti in Janeza Radiva nadgrajevali svoja znanja na področju matematike, naravoslovja, zgodovine in geografije in angleščine ter spoznavali, kako je biti slep oziroma slaboviden. Veliko poudarka smo dali tudi na osebnostni in socialni razvoj. Učence smo pri aktivnostih večkrat pomešali v različne skupine, v katerih so razvijali veščine komuniciranja in sodelovanja, saj so le tako lahko bili uspešni.V Zelških jamah so si morali učenci zaupati, si pomagati in nekateri premagati strah. Za to izkušnjo se še posebej zahvaljujemo Jamarskemu društvu z Rakeka.
Sprehodite se čez fotografije in ugotovite, da smo kljub slabemu vremenu razvijali učno, motivacijsko in osebnostno področje ter se hkrati imeli še super fajn!
Na delavnici kako je biti … smo obravnavali problematiko sleposti. Najprej smo se pogovorili o slepoti in kakšne možnosti za dokaj normalno življenje ima lahko slep človek. Preizkusili smo se v branju Brailove pisave in ugotovili, da je veliko težje, kot se zdi. Potem smo s posebnimi očali izkusili različne tipe očesnih okvar, izvedli smo tudi vajo za tip in vajo za voh. Nekateri smo poskusili hoditi z belo palico. Nato smo odigrali eno igro domin za slepe. Na koncu smo izdelali še didaktične igre, ki jih bomo poslali na Zavod za slepe in slabovidne.
Zapisal Tilen Švigelj
Od 13.-15. maja smo imeli nadarjeni učenci možnost prijave na tabor za nadarjene v Rakovem Škocjanu. Tam smo se med seboj veliko družili, igrali družabne in strateške igre ter sodelovali v treh delavnicah po naši želji. V spremstvu učitelja Janeza in štirih jamarjev smo se v dveh izmenah odpravili na nepozabno izkušnjo v Zelške jame. Res, da v jami ni bilo naravne sončne svetlobe, vendar smo se s pomočjo naglavnih svetilk in ostalih čutil dobro orientirali. Plazili, hodili in plezali smo po rovih, kateri so bili polni blata, voda pa nam je segala kar do kolen. Po prihodu iz jame smo se okopali v reki, nato pa se kmalu odpravili nazaj proti domu.
Zapisala Liza Perko
vodja tabora Tjaša Prudič