V torek, 12.2., nas je v okviru nacionalnega UNESCO projekta VZGAJAMO ZELIŠČA »V starem iščem novo« v podaljšanem bivanju na Uncu obiskala ga. Dragica Udovič, unška sokrajanka in tudi upokojena učiteljica naravoslovja, biologije in kemije, ter nam popestrila dan – predstavila nam je zanimivi svet zelišč.
Najprej smo se malo pogovorili o zeliščih in ugibali, katero zelišče nam je prinesla gostja, nato nam je učiteljica OPB prebrala pravljico Zeliščna vila in zelišča, v kateri ‘ima’ glavno vlogo žajbelj, saj z njim zeliščna vila na šolskem zeliščnem vrtu reši težave treh deklic iz podaljšanega bivanja.
Ga. Dragica nam je pokazala žajbelj, posajen v lončku, ki ga je jeseni (ob koncu vegetacije) posadila kot potaknjenec in ga bo spomladi presadila na gredico. Prinesla je tudi posušen žajbelj in ‘lekarniško’ posušen žajbelj v zapakirani embalaži. Na ogled pa smo imeli tudi obe vrsti žajblja s šolskega vrta.
Rastlino smo si v vseh oblikah najprej ogledali, jo otipali (pozorni smo bili na listni rob, žile, kosmatost), jo skušali uvrstiti glede na obliko cveta med kaduljnice (se pogovarjali o opraševalcih), opisovali rastlino, nekaj smo izvedeli tudi o zgodovini (da je to že stara rastlina, ki so jo poznali že stari Egipčani, stari Grki in Rimljani).
Po bolj teoretičnemu delu pa smo izvedli različne dejavnosti z žajbljem; žgali smo suhe žajbljeve liste ter obujali navade naših prednikov, ki so z dimom razkuževali prostore, kar bi lahko uporabljali tudi danes in na naraven način brez industrijskih kemičnih dodatkov osveževali prostore, pripravili smo žajbljev čaj in žajbljev čaj na mleku. Ob koncu je vsak otrok, tako kot je zeliščna vila v pravljici odnesla otrokom papirnate vrečice z žajbljem, prejel od ge. Dragice papirnato vrečico, v katero si je nabral suhih žajbljevih listov. V vrečico smo položili še listek s starim rimskim izrekom, ki so ga učenci lastnoročno zapisali oz. prepisali s table: »Zoper silo smrti je žajbelj na vrti.«
Ge. Dragici HVALA za poučni obisk.