»Materni jezik je samo eden, pa naj bo to slovenščina, ruščina ali japonščina. Moraš ga spoštovati. Naj te ne bo nikoli sram, kateri je,« je zapisal eden izmed učencev iz 6. b razreda.
UNESCO je leta 1999 razglasil 21. februar za mednarodni dan maternega jezika v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali enakopravnost za svoj jezik. UNESCO je s tem želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih območij na svetu.
Materni jezik je tisti, ki se ga naučimo kot prvega že v zgodnjem otroštvu od svojega okolja in družine. V njem najlažje čustvujemo, razmišljamo, doživljamo in razumevamo sebe ter sporočamo drugim o sebi ter svetu. Jezik je torej sestavni del naše identitete in najbolj neposreden izraz kulture. Gledano širše je materni jezik pomemben za razvoj narodne zavesti. Z njim ohranjamo zgodovinsko dediščino, tradicijo lastne družine ter naroda. Star pregovor pravi: »Če umira moj jezik, umira tudi moj narod.«
Na OŠ »Jožeta Krajca« Rakek skušamo učencem z zgledom, poudarjanjem pomena in različnimi dejavnostmi približati vrednoto maternega jezika. Zagotovo je to tudi eden izmed ciljev projekta Objem, ki spodbuja razvoj bralne pismenosti in slovenščine. Tako smo v tem tednu še posebej veliko razmišljali, pisali in ustvarjali v vseh naših materinščinah. Imamo namreč to bogastvo, da med našimi učenci lahko slišimo različne materne jezike, zato smo danes po šolskem radiu namenili posebno voščilo pred zimskimi počitnicami v kar 4 jezikih – slovenščini, ruščini, bosanščini in makedonščini. Med delom v razredih so med razmišljanjem o prvem jeziku vsakega izmed nas nastali številni plakati, devetošolci so raziskovali raznolikosti slovenskih narečij, izglasovali pa smo tudi najlepšo slovensko besedo po mnenju vseh učencev in učiteljev šole – to je ljubezen.
Naj temu najplemenitejšemu čustvu še dodamo: »Najlepše sanje sanjam v maternem jeziku, ki me boža kot pomladni dih vetra, ki diši kot nežni dotik cveta.« (Silvestra Kotar)