»Temo so razklali, sonce skovali.«
V petek, 15. 3. 2024, smo v športni dvorani obeležili praznik KS Rakek, ki ga praznujemo na dan odhoda pogumnih fantov Rakovške čete leta 1942 v boj za svobodo in za slovenski jutri. A praznik ni samo to. Je klic k složnosti in sodelovanju, je ponosni pokazatelj bogate rakovške kulture in dokaz vrednot, ki so globoko zasidrane v zgodovino ter dušo kraja. Glavno sporočilo prireditve so nosile pesmi Rudolfa Maistra – tistega, ki je svojo domoljubno in narodotvorno držo kazal z besedami in dejanji. Moža, ki je v sebi združeval različne vidike slovenskega človeka – pesnika, slikarja, knjigoljuba in borca. Na ta način smo se v letošnjem Maistrovem letu poklonili tudi njemu, saj je tako neizbrisno povezan z našimi kraji. S svojo podobo nas je opominjal, da so se v prelomnih časih morali boriti za to, da lahko danes govorimo svoj jezik, poslušamo slovensko poezijo, nadaljujemo slovensko kulturo.
Prisotne sta nagovorila podžupan Domen Petan in predsednik krajevne skupnosti Franci Šivec, slavnostni govornik pa je bil David Kavčič – predsednik Notranjskega domoljubnega društva general Maister Unec. Ob letošnjem prazniku so podelili tudi zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, in sicer gospe Danici Štefančič, ki bi ji lahko rekli kar poosebljena kultura in je torej ena tistih izjemnih ljudi, ki resnično bogatijo naš svet.
Skozi raznolik program prireditve (ki so ga omogočili številni nastopajoči in njihovi mentorji, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo) smo slavili spomin mnogih, ki so se tako ali drugače trudili, da je žalost izgubljala svoj pesimizem, kot tudi moč slovenske umetnosti, ki nas je ohranjala skozi številne zgodovinske preizkušnje. Ne smemo namreč nikoli pozabiti, kdo smo, kakšne so naše korenine in kaj je bilo tisto, zaradi česar smo kot narod obstali. Ob vseh prizadevanjih za blagostanje ne sme iz naših skrbi nikoli oditi prizadevanje za življenje, ljubezen, dobroto in upanje. Z Maistrovim pogumom preganjajmo temo še naprej in iz roda v rod sledimo svetlobi sonca.
Silvestra Kotar