V Sloveniji na cvetno nedeljo ljudje nosijo blagosloviti vejice spomladanskega cvetja – butarice. Način izdelave butaric se prenaša iz roda v rod in je od kraja do kraja različen. Po celotni Sloveniji je butarica sestavljena iz različnega rastlinja (oljka, bršljan, resa, pušpan, mačice, srobot, brinje z jagodami, dren, oljčne vejice …), marsikje pa nanje obešajo še jabolka, pomaranče, mandarine in pisane ter prepletene papirnate trakove. Za ljubljanske so značilni večbarvno pobarvani oblanci.
Na kmetijah se je izdelovalo velike butare, saj so kmetje »žegnan les« razdelili na nešteto krajev po svojem posestvu, da bi jim varoval imetje in pridelek.
Tradicionalna rakovška butarica sestoji iz 14 rastlin – leske, oljke, drena, pušpana, češmina, šipka, brina, jabolka, hruške, slive, češnje, trte samorodnice, vejice palme in bršljana.
S tem simbolizira 14 zavetnikov, ki varujejo ljudi, njihovo zdravje in imetje (Ahac, Barbara, Blaž, Dionizij, Egidij, Erazem, Evstahij, Marjeta, Jurij, Katarina, Krištof, Pantelej, Rok, Vid).
V soboto, 23. marca 2024, se je nekaj učencev naše šole odpravilo k Leonu Drametu, kjer smo pod njegovim vodstvom izdelali rakovške butarice. Uporabili smo 14 različnih rastlin in sledili tradicionalni obliki. Za način izdelave je bil vir informacij Matija Ileršič, za vsebino butarice pa Leon Drame.
Tjaša Prudič
