Rakov Škocjan je kraška dolina v vznožju gorskega hrbta Javornikov, med Cerkniškim in Planinskim poljem. Nastala je zaradi udiranja stropa podzemeljskih votlin, ki jih je oblikovala naša največja kraška reka, reka s sedmimi imeni. Že leta 1949 je bilo območje zavarovano kot naravna znamenitost. Le redkokje imamo priložnost opazovati toliko kraških pojavov na tako majhnem področju.

Učenci 5. a in 5. b smo se najprej odpravili do Zelških jam in do izvira reke Rak. Seznanili smo se z značilnostmi in lego Rakovega Škocjana ter načinom hoje po kraškem terenu in obnašanju v naravi s poudarkom na varnosti. Spoznali smo površinske kraške pojave (žlebiči, škraplje, škavnica, vrtača, uvala, udornica) in kraško podzemlje (ogled suhih delov Zelških jam, kapniške tvorbe, živali v podzemlju, brezno). Poučili smo se o nastanku apnenca, njegovih lastnostih, apnenčasti pokrajini in izvedli eksperiment. Pot smo nadaljevali proti Velikemu naravnemu mostu in ponorni – Tkalci jami ter do ruševin cerkve svetega Kancijana, po katerem je Škocjan tudi dobil ime.

Na naravoslovnem dnevu, ki smo ga imeli kar »doma«, smo se 5. a in 5. b imeli zelo lepo, predvsem pa smo se naučili veliko novega.