Četrtošolci smo v četrtek, 15. 1. 2026, obiskali Slovenski šolski muzej v Ljubljani.

Tam smo si pod vodstvom kustosinje ogledali stalno razstavo o zgodovini šolstva (predvsem na slovenskih tleh). Spoznali smo zgodovinsko pomembna imena, kot so Primož Trubar, Marija Terezija, Anton Martin Slomšek, Franc Jožef in drugi.

Pravi razlog za naše vznemirjenje ob obisku muzeja pa je bila težko pričakovana učna ura lepopisa iz leta 1930. Vsi skupaj smo se prestavili za 100 let nazaj. Deklice smo se oblekle v obleke – haljice, dečki pa smo dobili telovnike, podobne tistim, ki so jih učenci nosili v takratnem obdobju. Vsak od nas je dobil tudi narokavnik, ki je poskrbel za to, da so oblačila pri pisanju ostala čista, saj smo pri pisanju uporabljali črnilo in pero. Prava dogodivščina se je začela, ko je v šolsko izbo vstopila gospodična učiteljica. Ta je govorila in se obnašala, kot so to počele učiteljice pred 100 leti. Vsem je najprej pregledala roke, pozneje pa nas je naučila pisati nekaj lepopisnih črk. Pri tem je bila zelo stroga in nas je okregala, če črke niso bile pravilno oblikovane ali smo jih napisali preveč. Okregane so bile tudi naše učiteljice, ki se niso držale vseh pravil pisanja.

Po učni uri smo ugotovili, da je v šoli danes veliko bolj zabavno in da naše učiteljice pravzaprav niso tako zelo stroge.

Po doživetem obisku muzeja smo se sprehodili še skozi središče Ljubljane in si pogledali veličastni stavbi Parlamenta in Cankarjevega doma, si ogledali kip Franceta Prešerna na Prešernov trgu, prečkali tromostovje in se polni vtisov vrnili na šolski avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v šolo.