1. PREDZGODOVINA (1863 – 2010)
2. ZGODOVINA (2010 – 2012)
1. PREDZGODOVINA ŠOLSKEGA (EKO)VRTA na Podružnični šoli Rudolfa Maistra Unec
(1863 – 2010)
Šolski vrt na Uncu ima že dolgo zgodovino.
Njegov začetek sega v leto 1863, ko je bilo kupljeno zemljišče za šolsko stavbo in posledično tudi za šolski vrt.
V Šolski kroniki za leto 1864, pod opisom načrtovanja in gradnje nove šolske stavbe, že preberemo vrstice o njem:«in dalje je šolski vrt precej obširen in lepo ograjen, namenjen v porabo in poduk šolski mladini.«
Čez nekaj let šola in šolski vrt dobita v dar čebelnjak »da se bodo otroci tudi praktično v čebelarstvu podučevali«.
Naslednja leta poteka na šolskem vrtu ob ugodnih dnevih del pouka in tudi sklep šolskega leta »s pregledom čebel in sadjereje«. Kaj je ta ‘sklep’ na šolskem vrtu pomenil, izvemo precej let kasneje, leta 1939, ko nadučitelj Andrej Kenič zapiše:«V arhivu se nahaja knjiga »Zlate bukve«. V njej so vpisani šoloobiskujoči otroci, ki so bili »zavoljo lepiga obnašanja in pridnega učenja« obdarovani ali pohvaljeni. Posebej so bili vpisani prva leta oni, ki so se »sadjereje pridno vadili«. Obdarovanje se je vršilo pri javni preizkušnji ob sklepu šolskih let. V zlatih bukvah so prvi vpisi iz leta 1858, v letu 1899 se je vpisovanje opustilo.«
O načrtovanju del in natančnih navodilih, po katerih se je bilo treba pri pouku na šolskem vrtu ravnati, nadučitelj Ivan Poženel pravi: »Slavni deželni odbor nam je l. 1876 poslal učne črteže zaradi šolskih vrtov po katereh se moramo ravnati. Vlansko leto je podpisani začel delati po teh učnih črtežih in letos misli nadaljevati, tako da bi bil vrt v kratkem času prava učilnica otrokom v vsakem obziru…Vidite tedaj, da vse ono drevje, katero ni otrokom v poduk se mora odstraniti zaradi pomanjkanja prostora, akoravno bi podpisanemu gotovo dobiček donašalo, vendar jih mora žrtvovati zaradi občne koristi in pa tudi, ker slavni deželni odbor želi, da se mladina praktično vadi o tej stroki in da je pri vsaki šoli v to potreben prostor…«
Nekaj let ima v uporabi spodnji del vrta tudi tukajšnji župnik. Šolska kronika v letu 1881 piše o merah šolskega vrta: »Šolski vrt meri 962 ²m farovžu začasno odstopljeni del pa 343 ²m, skupaj celi šolski vrt znaša 1305 ²metrov planjave.«
Šolski prostor ni bil namenjen le učencem, v osemdesetih letih 19. stoletja osvešča bližnjo in daljno okolico z novostmi na področju kmetijstva; organizirani sta predavanji predvsem o živinoreji, sadjarstvu in gozdarstvu, s praktičnimi napotki (proti razširjanju mahu, preganjanju krta, o plugih, pomanjkanju tekoče vode in prepotrebni gradnji vodnjaka). Predavatelja sta na prvem učitelj kmetijstva na šoli in na drugem gost – potujoči učitelj in tajnik cesarsko kraljeve kmetijske družbe. Udeleženci pa »posestniki in gospodarji« z Unca, s Planine in Cerknice.
V času pred prvo svetovno vojno, v jesensko-zimskih mesecih (od oktobra do marca), poteka poljedelski pouk za učence ‘vsakdanje’ in ponavljalne šole, s praktičnim delom na šolskem vrtu. Za šolsko leto 1910/11 beremo: »Dečki 2. razreda so se v raznih panogah kmetijstva, posebno v sadjarstvu poučevali po 1 uro na teden in sicer teoretično in praktično na šolskem vrtu.«
Med prvo svetovno vojno Šolska kronika posebnega dela na šolskem vrtu ne beleži (zaradi pomanjkanja ustrezne učne moči), pač pa učenci nabirajo listje jagodičevja (robid, malin in jagod).
V nekaj letih po vojni se obnovi tudi šolski vrt; leta 1922/23 se pri vrtnem plotu postavi 10 betonskih stebrov, v letu 1925/26 je prenovljena vrtna ograja; »Na mesto lesenih so bili postavljeni spomladi cementni koli in žična mreža na novo napeta«, v letu 1929/30 dobi vrt pri vhodu ‘lično’ ograjo in lepa železna vrata z razširjenim vhodom.
V letih 1929 do 1950 učenci pod nadzorstvom učiteljev na t.i. »dečji dan za pogozdovanje« sadijo darovana drevesca iz drevesnice v Logatcu. V glavnem smreke, nekaj pa tudi sadnega drevja. Sadijo na privatna zemljišča, sadna drevesca tudi na domače vrtove, nekaj pa tudi na šolski vrt. Količina zasajenih drevesc ni majhna: največ v letu 1949/50 v jeseni najprej 2500, spomladi pa še 1000 sadik.
V vojnem letu 1944/45 prejme šola od Pokrajinske uprave knjigo Cirila Jegliča: O vrtovih in vrtni umetnosti (1943) in je tako preskrbljena z delom največjega strokovnjaka v hortikulturi pri nas (zaslužnega za prvo srednjo vrtnarsko šolo in Arboretum Volčji Potok).
V Poročilu o šolskem vrtu v decembru 1945 piše šolski upravitelj Andrej Kenič: «Vrta ni mogoče razširiti, pač pa obstoječega izboljšati. Vrtu manjka lična ograja. Najmanj na ¼ površine bi bilo treba zemljo poglobiti, t.j. izkopati pesek in napeljati rodovitne prsti. Potrebno je urediti pota, napraviti povzidke (vrt visi), zasaditi matičnjak s sadnim izborom, na novo urediti prostor za telovadišče.« V pojasnilih h karti pravi:«Matičnjak ima nekaj starih sadnih dreves, nov nasad se ni posrečil. Posajena drevesa so zastala v rasti, so rakava. Vzrok bo skoro gotovo to, da je zemeljska plast sam pesek in kamenje, drevesne jame pa premalo široke in globoke.«ter »Vsled vojnih razmer je drevesnica prazna, ima le nekaj divjakov. Obnovitev!«
Fotografija Načrt šolskega vrta, nastal je okrog leta 1945 KLIKNITE TUKAJ
Poleg pogozdovanja se v času po drugi svetovni vojni šola in z njo učenci udeležujejo nabiralnih akcij (majskega hrošča, žira, zdravilnih zelišč …). V Šolski kroniki za šolsko leto 1947/48 beremo:« Zatiranje majskega in koloradskega hrošča. V maju 1948 se je pojavil majski hrošč v velikem številu. Otroci so jih pridno uničevali; samo v šolo so jih prinesli 100 kg, katere smo sproti tehtali. Enako se je parkrat organizirala med njimi akcija za pregledovanje krompirišč v svrho pojava koloradskega hrošča. Imenovanega se do sedaj v kraju ni izsledilo.«
Novembra 1947 obišče šolo Anton Lovše, referent za šolske vrtove. V takrat nastalem zapisniku o pregledu šolskega vrta preberemo, da bodo učenci pomagali pri ureditvi šolskega vrta z urejanjem vrtnih poti in dvorišča in tudi: »Zelenjadni vrt je bil spomladi pognojen in ves obdelan. Goji se različna zelenjava, manjka pa še par sadik belušev. Rabarbara že raste na vrtu. Tako bo mladina spoznala vso zelenjavo.« Pripisana so tudi navodila, kako naj se skrbi za sadno drevje in kaj naj se še posadi in postavi na šolski vrt ter:«Treba je saditi po načrtu, ki se nahaja v arhivu.«
Fotografija Zapisnik o pregledu šolskega vrta, november 1947 KLIKNITE TUKAJ
V šolskem letu 1953/54 ponovno zasledimo v Šolski kroniki zapis:« Šol. vrt se je pričel preurejati po novem načrtu, v kolikor je to bilo sploh mogoče zaradi pomanjkanja sredstev. Deloma se je obnovila topla greda, kompostišče, prostor za cvetice in telovadišče. Vrtna vrata smo minizirali.«
Šolska kronika beleži v letu 1954/55 spremembe in posledice družbenih razmer: « Pouk iz kmetijstva Po predlogu okr. LO Postojna – taj. za prosveto naj bi se na Uncu organizirala kmet. gospodarska šola z l. 54/55 Ker pa je bilo mnogo premalo zanimanja zanjo (kmečki sinovi opuščajo kmetije in odhajajo na delo v industrijo), zato se ta šola ni ustanovila.«
V jubilejnem, stotem šolskem letu, 1956/57 košček vrta služi kot »demonstracijski in za preizkušnjo gojitve zelenjave«. Na šolski vrt tega leta posadijo preko 100 sadnih drevesc. O tem pripoveduje Šolska kronika: »Na šolskem vrtu je bilo s pomočjo KZ Unec in ing. Ivana Rozmana, tukajšnjega agronoma, vsajenih preko 100 sadnih drevesc… V začetku maja (v noči od 7. na 8. maj) je nenadoma padel velik sneg in nastopil hud mraz, ko je bilo vse sadno drevje v najlepšem cvetju. Ta mraz in slana naslednjih dni je kljub vsem zaščitnim ukrepom uničila za to leto sadni pridelek v celoti, tako, da to leto sploh ni bilo niti enega sadnega sadu na tem vrtu.«
Leta 1963 je unška šola izgubila status samostojne šole in postala podružnična šola, vključena v centralno osnovno šolo na Rakeku.
V Šolski kroniki, ki je v šolskem letu 1964/65 skupna za obe šoli, centralno in podružnično, beremo:«Šolska vrtova obeh šol sta zelo obsežna. Zanje je skrbela šolska zadruga. Na obeh je uspevala povrtnina, krompir in razna zelenjava potrebna za preskrbo šolske mlečne kuhinje. Nekaj gred so za svoje potrebe obdelovale še nekatere učiteljske družine, nekaj gred pa tudi drugi. Na obeh vrtovih so bili zasajeni še cvetlični grmi (npr. kolkvicija, kupljena v Volčjem potoku, enako forsythia in drugi), grmi ribeza in kosmulje na sadnih vrtovih pa precej starega drevja, nekaj pa tudi mlajših dreves. Žal je bila skrb za vrtove precej Sisifovo delo, saj so si vrtove vse prepogosto prilaščali razni sosedje, zaradi slabih ograj pa ob času dozorelega sadja tudi drugi »neznanci«, medtem, ko tisti, ki so se prizadevali za večji donos vrta, so ostajali praznih rok. To pa seveda ni delovalo vzpodbudno. Zato smo si prizadevali obnoviti žično ograjo, a za to pristojni niso imeli ne smisla in ne denarja.«
Naslednja leta učenci skrbijo tudi za lepo ureditev šole in z organiziranimi akcijami vsako jesen nabirajo šipek za čaj, za potrebe šolske kuhinje.
V letu 1965/66 pisec Šolske kronike ugotavlja:« Šolski vrt je služil predvsem kot pomoč šolski mlečni kuhinji, deloma pa posameznim učiteljem za pridelavo zelenjave. Kljub težnji, da bi prišel v večji meri tudi kot učilo, se to letos ni zgodilo, ker vrt ni bil v primernem stanju. Ima namreč zelo, zelo slabo ograjo, v njem delajo veliko škodo kokoši in nočni obiskovalci vrta. Vrtu bo njuno potrebno urediti novo, dobro ograjo, podreti bo treba nekaj starih, rakastih dreves, nekaj dreves presaditi iz šolske drevesnice drugam, nekaj dreves precepiti, nabaviti orodje, ki je dotrajano, urediti gnojnično jamo, jamo za smeti, urediti odtok odpadne vode, skalnjak, dobro pognojiti ves vrt itd. V tem letu se je nekaj v gornjem smislu že uredilo, ko pa bo še ostalo v glavnem urejeno, bo vrt res dobro učilo.«
V šolskem letu 1967/68 so šolski vrt očistili starih dreves, temeljito obrezali ostala drevesa in posadili 2 jablani, v letu 1969/70 pa je vodja šole podrl dotrajan in nevaren čebelnjak.
Fotografija: Načrt šolskega vrta 1970 in kopija katastrskega načrta KLIKNITE TUKAJ
Fotografija: Načrt šolskega vrta – novejši KLIKNITE TUKAJ
V šolskem letu 1977/78 pa v Šolski kroniki piše: «Skrb za stavbo in vrt je prevzela v celoti centralna šola na Rakeku in vodja šole Unec na to ni imel nobenega vpliva več.«
V zadnjih 35 letih so učenci skupaj z učiteljicami in domačini spoznavali in na novo odkrivali ter na tak način ohranjali različne stare obrti in običaje, povezane s kmetijstvom. Raziskovali so v okviru projektov z metodo ankete in intervjuja, večkrat so pri domačinih izvedli tudi naravoslovne dneve ali pa so jih povabili na šolo in šolski vrt. Naslovi nekaterih projektov: Koruza, Gojenje zdravilnih rastlin, Cvetice, naše prijateljice, Obročarstvo (korotele), Kozolci, Vodnjaki, Mladost pod vaško lipo.
Projekti, ki so bili izvedeni, so skušali zajeti čim širša vedenja starejših ljudi in so temeljili na praktičnih izkušnjah otrok, posebno na šolskem vrtu, tako so v letu 1992/93 znotraj projekta Koruza na šolskem vrtu gojili različne vrste koruze in spremljali njeno rast, kasneje so jo obirali, slačili, robkali, mleli, njeno ličje uporabili za različne likovne izdelke, pripravili so pokovko, jedli žgance.
V letu 1993/94 so v projektu Gojenje zdravilnih rastlin na šolskem vrtu zasadili nekaj zdravilnih rastlin, jih skozi leto opazovali, nato pa naredili čajanko z razstavo čajnikov.
V projektu Cvetice, naše prijateljice, ki so ga izvedli v šolskem letu 1997/98, so skrbeli za notranje cvetice – lončnice in za zunanje, ki so jih posadili v betonska korita in korita nato še pobarvali.
Izvedli so tudi več projektov na temo ekologije. Z enim – Drevo ima srce – so se predstavili na sejmu Učila. Tam so se predstavili še enkrat z Obročarstvom.
V šolskem letu 2000/01 so se znotraj večletnega projekta Pomembni ljudje našega kraja spomnili učencev šole, med drugim čebelarja in sadjarja Franca Jagra.
V šolskih letih 1999/00 in 2000/01 so v okviru projekta Jablana skupaj s starši na šolskem vrtu posadili jablane, ki jih je darovala KZ. Pri tem so sodelovali s strokovnjaki s KZ: Magdo Doles, Tonetom Zavodnikom, Milko Petrič, veliko pa so se učili od domačinov. Bližnji Stane Bajt je bil prava zakladnica praktičnih znanj. Učenci so videli prikaz sajenja, obrezovanja in cepljenja dreves. Pri pouku so izdelovali različne likovne izdelke na temo jablan, iz jabolk so pripravili krhlje, pekli štrudelj, kuhali kompot in stiskali sok, spomladi pa so opazovali drevesa in šteli cvetove in plodove. Podobno so izvajali projekt Hruške.
V osemdesetih letih so na šolskem vrtu učenci skupaj z učitelji obdelovali njivo, na kateri so pridelovali solato in krompir za potrebe šolske kuhinje. Uporabljali so tudi drvarnico (leta 2004 je bila podrta in nadomeščena s kozolcem), v katero so spravljali drva, ki so jih pripravljali učenci, njihovi starši in učitelji, in sicer v času delovnih akcij oz. v popoldanskem času. Z lesom jih je oskrbelo GG.
Ob ugodnih dnevih je na šolskem vrtu potekal pouk telesne vzgoje oz. kasneje športne vzgoje.
Fotografije: Cepljenje dreves in prikaz izdelovanja košar KLIKNITE TUKAJ
Fotografije: Projekt Cvetice naše prijateljice – barvanje betonskih korit pred šolo KLIKNITE TUKAJ
Fotografija: Projekt Jablane – sajenje jablan na šolskem vrtu, likovni izdelki učencev, cepljenje dreves, štetje cvetov in plodov, stiskanje sadja KLIKNITE TUKAJ
V tem času se je vrt postopoma zmanjševal in del vrta je skupaj z nasadom hrušk, ki je nastal kot del šolskega projekta Hruške, počasi prehajal v roke novega lastnika.
V šolskem letu 2003/04 so učenci podaljšanega bivanja in vrtnarskega krožka oblikovali in zasadili skalnjak. Ob obnovi in novi podobi šole v šolskem letu 2004/05 je bil prenovljen in posodobljen tudi šolski vrt; ob spodnjem delu vrta je bilo povečano šolsko igrišče z novo, višjo ograjo ter s podpornim zidom, postavljena so bila igrala in kozolec kot letna učilnica ter peskovnik. V tem in naslednjih šolskih letih so učenci vrtnarskega krožka vzdrževali skalnjak in oblikovali novo cvetlično gredico. Posajeno je bilo tudi nekaj okrasnega grmičevja (zimzeleni iglavci in grmička hibiskusa).
Projekt UNESCO – Zdravilna zelišča v šolskem letu 2009/10, v katerem je sodelovala tudi matična šola, je šolski vrt obogatil z zeliščnim vrtom. Učenci krožka Vzgajamo zelišča in podaljšanega bivanja so najprej s hribčka odstranili travno rušo, izkopali vrhnjo plast zemlje (približno 4t), jo očistili raznih gradbenih odpadkov in kamenja, položili drenažo, s hišnikovo pomočjo oblikovali gredice, obdane s skalami ter jih zasadili z različnimi ‘divjimi’ in ‘domačimi’ zelišči. Večino zelišč so prispevale učiteljice, nekatere pa je kupila šola ali so jih podarile vrtnarije oz. drevesnice. Skoraj vsa enoletna zelišča pa so kot lastne sadike vzgojili učenci sami. K rastlinam so namestili tudi oznake; na rečne kamne, ki jih je priskrbela ena izmed učiteljic, so učenci 5.r zapisali slovenska in latinska imena zelišč.
Učenci so pri pouku izvajali različne aktivnosti, povezane z zelišči in vrtom, tudi v okviru drugih dejavnosti – interesnih dejavnosti, dopolnilnega, dodatnega pouka ter podaljšanega bivanja. Ob zaključku projekta so na prireditvi skupaj z ostalimi razredi na matični šoli predstavili delo projekta, posebno dela na šolskem vrtu ter s pestro ponudbo izdelkov aktivno sodelovali na prodajno-razstavnem sejmu.
Fotografije: Nastanek zeliščnega vrta 2009/10 KLIKNITE TUKAJ
Fotografije: Delo z zelišči KLIKNITE TUKAJ
Vrtnarski krožek je v tem letu skrbel za cvetlično gredico in skalnjak.
Spomladi 2010, v sobotni akciji Očistimo Slovenijo, so učenci poslikali zid s cvetličnimi motivi, posadili nekaj potaknjencev forzicij, pridobili in zasadili še eno cvetlično gredico ter presajali lončnice.
VIR:
– Šolska kronika 1863 – 1977
– Arhiv na PŠ Rudolfa Maistra Unec
– Po zapiskih učiteljic Karmen Petrič in Majde Palčič Marc
2. ZGODOVINA ŠOLSKEGA (EKO)VRTA na Podružnični šoli Rudolfa Maistra Unec
(2010 – 2012)
Šolsko leto 2010/11 sta na šoli tekla dva projekta: UNESCO Drevo=življenje in od marca 2011 še Šolski ekovrt.
V času projekta Drevo=življenje so učenci vrtnarskega krožka poleg redne skrbi za šolski vrt posadili vrtnico japonski šipek in skupaj z učenci podaljšanega bivanja še podarjene sadike (maline, ribez in mirabelo) ter v zgodnje spomladanskih mesecih pripravljene sadike zelišč iz ‘multiplošč’. Tudi v dopoldanskem času so imeli raznotere dejavnosti na temo Drevo=življenje; npr. učenci 3. r. so v lončke posadili želode in opazovali rast, 4. in 5.r. sta skrbela za lončnice.
Fotografije: Sajenje vrtnice, setev in presajanje zelišč (okt. 2010 in 2011) KLIKNITE TUKAJ
Šolski vrt je po permakulturi (trajnostnem kmetijstvu) tudi prostor za sprostitev in igro – v juniju 2011 se z novim igralom poskrbi tudi za to.
Fotografije: Otvoritev novega igrala (junij 2011) KLIKNITE TUKAJ
Spomladi 2011 se je šola s šolskim vrtom vključila v projekt Inštituta za trajnostni razvoj, s podporo švicarskega sklada, Šolski ekovrt. Projekt se je zaključil ob koncu junija 2012. Sodelovali so vsi razredi. V letu 2011 so učenci zbirali domača ‘eko’semena, jih posejali v lončke in vzgojili sadike ter na šolskem vrtu oblikovali in zasadili 3 mini razredne, poskusne gredice. Jeseni so semena pobrali in jih shranili v »banko semen«. Učenci vrtnarskega krožka so ob pomoči učencev podaljšanega bivanja sadili narcise, tulipane, jesenske žafrane in presajali razrasle trajnice ter pripravili sadike enoletnih zelišč. Jeseni 2011 so posadili drevo – pravi kostanj, s pomočjo učitelja tehnike in hišnika pa postavili hotel za žuželke. V zimskem času so starejši učenci podaljšanega bivanja z izdelavo lojnih pogač poskrbeli za ptice.
Fotografije: Poskusne gredice KLIKNITE TUKAJ
Fotografije: Hotel za žuželke, sajenje čebulic, sajenje drevesa, priprava lojnih pogač, poskusi pri naravoslovju KLIKNITE TUKAJ
Jeseni 2011 se je poleg matične šole v projekt Shema šolskega sadja vključila tudi podružnična šola. Učenci so znotraj rednega pouka izvajali aktivnosti, povezane s sadjem in spodbujanja k rednem uživanju sadja: učenci prve triade so izdelali košarice, učenci 3. r. so obrali jabolka in jih posušili, učenci podaljšanega bivanja so potresli češpljo na šolskem vrtu, iz njenih sadežev je kuharica pripravila marmelado, ki so jo vsi učenci zaužili za malico.
Fotografije: Pobiranje sadežev in marmelada KLIKNITE TUKAJ
Spomladi 2012 so učenci podaljšanega bivanja posadili nekaj grmičkov ribeza, josto, kodrasti vrbi in forzicije.
Fotografije: Obrezovanje sadnega drevja in sajenje forzicij KLIKNITE TUKAJ
Učenci vrtnarskega krožka so s hišnikovo pomočjo pripravili teren za jagodnjak, ki so ga s sadikami večrodnih jagod, drobnjaka in sivkami v maju zasadili učenci podaljšanega bivanja. Sadike sta podarili učiteljici.
Fotografije: Jagodnjak KLIKNITE TUKAJ
Trije učenci vrtnarskega krožka so bili v aprilu 2012 skupaj z mentorico povabljeni na snemanje oddaje o šolskih ekovrtovih na Gimnaziji Šiška v Ljubljani. Povabila sta jih Inštitut za trajnostni razvoj in RTV Slovenija poleg še petih izmed 150 šol in drugih ustanov, vključenih v projekt Šolski ekovrt. Tam so morali kratko predstaviti šolo, šolski ekovrt in regijo (s poudarkom na kulturnih rastlinah, značilnih zanjo) ter sodelovati pri snemanju dejavnosti na šolskem ekovrtu (setev, saditev, oblikovanje visoke grede).
Fotografije: Snemanje na šolskem vrtu Gimnazije Šiška za oddajo o šolskih ekovrtovih KLIKNITE TUKAJ
V maju 2012 so v vseh razredih izvedli Ekodan, ki so se ga v drugem delu udeležili tudi nekateri starši in stari starši. Predhodno pa so v zgodnje spomladanskih mesecih v lončke sejali semena iz lastne zbirke in semena, ki so jim jih darovali starši.
V prvem delu so mlajši učenci skupaj z učiteljicami, starejši pa že samostojno, pregledali in dopolnili setvene in saditvene načrte po načelu ‘dobrih in slabih sosedov’ ter izdelali oznake za povrtnine.
Fotografije: Ekodan KLIKNITE TUKAJ
Starejši učenci so s prisotnimi starši in starimi starši pripravili gredice, odstranili so travno rušo in večje kamenje ter zemljo izboljšali z dodajanjem komposta. Opazovali so tudi živali, ki so jih zmotili pri njihovem življenjskem ritmu.
Medtem so mlajši učenci pripravljali namaze, v katere so vključili tudi sestavine s šolskega vrta (npr. drobnjak) ter pekli piškote.
Del učencev je presajal lončnice in zasajal cvetlična korita.
Po skupni malici s starši in starimi starši so se lotili sajenja in setve na pripravljene gredice. Posadili so tudi nekaj malin, jagod in trajnice ob hotelu za žuželke.
Delo so ‘prekinile’ poletne počitnice oz. zaključek šolskega leta 2011/12.